Evropska komisija > EPM > Pridobivanje dokazov in način dokazovanja > Latvija

Zadnja sprememba: 15-02-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Latvija

 

KAZALO

I. Dokazno breme I.
1.
a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu? a)
b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov? b)
2. Kakšne zahteve so določene glede zanesljivosti dokazov (zahteva glede dokazov)? 2.
II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov II.
3. Dokazi, ki jih sodišče izvede brez predloga katere koli stranke 3.
4. Kako se predložijo dokazi v zadevi? 4.
a) Kako se predložijo dokazi v zadevi? a)
b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza? b)
5.
a) Kakšne vrste dokaznih sredstev obstajajo? a)
b) Razlika med izjavo izvedenca in pisnim izvedenskim mnenjem b)
c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od ostalih? c)
d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva? d)
6.
a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu? a)
b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje? b)
c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča? c)
d) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)? d)
7. Kako se priče zaslišijo? Ali je mogoče pričo zaslišati s pomočjo videokonference? 7.
III. Zanesljivost dokazov III.
8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe? 8.
9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka? 9.

 

I. Dokazno breme

1.

a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu?

Vsaka stranka mora dokazati dejstva, na katerih utemeljuje svoje zahtevke ali odgovor na tožbo. Tožnik mora utemeljiti svoje zahtevke in toženec mora utemeljiti svoj odgovor na tožbo.

Dokaze predložijo stranki v postopku in drugi udeleženci postopka. Če stranki ali drugi udeleženci ne morejo predložiti dokazov, lahko sodišče na njihov utemeljen predlog zahteva predložitev dokazov.

b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov?

Kadar sodišče prizna, da je dejstvo splošno znano, ga ni treba dokazati.

Poleg tega dejstev, ugotovljenih s pravnomočno odločitvijo v posamezni civilni zadevi, ni treba ponovno dokazovati pri obravnavi drugih civilnih zadev, v katerih sodelujeta isti stranki.

Odločitev v kazenski zadevi je za sodišče, ki obravnava zadevo v zvezi s civilno odgovornostjo osebe, za katero velja odločitev v kazenski zadevi, zavezujoča le glede storitve kaznivega dejanja ali opustitve ravnanja in glede tega, ali je storilec kaznivega dejanja ali oseba, ki je ravnanje opustila, ista oseba.

Dejstev, ki se v skladu z zakonom štejejo kot ugotovljena, ni treba dokazati. Takšna domneva se lahko spodbija v splošnih postopkih.

Stranki ni treba dokazati dejstev, ki jih nasprotna stranka ni spodbijala, v skladu z Zakonom o civilnih postopkih.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Kakšne zahteve so določene glede zanesljivosti dokazov (zahteva glede dokazov)?

Presoja dokazov, ki jo opravi sodišče, temelji na celovito, popolno in objektivno preverjenih dokazih, ki se ocenijo na sodni obravnavi v skladu s pravno zavestjo na podlagi logičnih pravil, znanstvenih sklepov in ugotovitev, ki temeljijo na izkušnjah. Sodišče mora v odločitvi razložiti, zakaj je imel posamezen dokaz prednost pred drugim dokazom in zakaj meni, da so bila nekatera dejstva dokazana, druga pa ne.

II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov

3. Dokazi, ki jih sodišče izvede brez predloga katere koli stranke

Zakon o civilnih postopkih določa, da morata dokaze predložiti stranki, vendar hkrati opredeljuje nekatere primere, v katerih lahko sodišče zahteva predložitev dokazov na lastno pobudo (kadar na primer odloča o koristih otroka). Če sodišče meni, da niso predloženi dokazi o nekaterih dejstvih, na katerih ena od strank utemeljuje svoje zahtevke ali odgovor na tožbo, stranki o tem obvesti in po potrebi določi rok za predložitev takšnih dokazov.

4. Kako se predložijo dokazi v zadevi?

a) Kako se predložijo dokazi v zadevi?

Pisne in materialne dokaze predložita sodišču stranki v postopku. Kadar se stranka sklicuje na ustne dokaze, sodišče povabi priče, ki jih navedeta stranki, na sodno obravnavo, da se seznani z njihovim pričanjem.

b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza?

Sodišče sprejme le dokaze, ki so določeni z zakonom in pomembni za zadevo. Sodišče lahko dokaz, predložen manj kot sedem dni pred sodno obravnavo, zavrne, razen če je sodnik določil drugačen rok za predložitev dokaza. Med odločanjem o zadevi se lahko dokaz predloži na podlagi utemeljenega predloga stranke v postopku ali udeleženca postopka, kadar to ne ovira obravnave, če je sodišče sprejelo razloge za zamudo pri predložitvi dokazov ali če je dokaz povezan z dejstvi, ki so nastala med obravnavo.

Na vrh straniNa vrh strani

Izjav prič, ki temeljijo na informacijah iz neznanega vira ali informacijah, ki so jih zagotovile druge osebe, pri čemer te osebe niso bile zaslišane, ni mogoče uporabiti kot dokaza.

5.

a) Kakšne vrste dokaznih sredstev obstajajo?

  1. Izjave strank in tretjih oseb, ki vsebujejo informacije o dejstvih, na katerih temeljijo njihovi zahtevki ali odgovor na tožbo, se štejejo kot dokaz, kadar se potrdijo z drugimi dokazi, ki se proučijo in presodijo na sodišču;
  2. izpovedbe prič in izvedencev;
  3. pisni dokazi - listine ali druga besedila, v katerih so informacije o dejstvih, pomembnih za zadevo, navedene s črkami, številkami in drugimi pisnimi znaki ali drugimi tehničnimi sredstvi, in vsa ustrezna sredstva za snemanje (avdio- ali videokasete, diskete itd.);
  4. materialni dokazi.

b) Razlika med izjavo izvedenca in pisnim izvedenskim mnenjem

Med njima ni bistvene razlike, ker se kot dokaz štejejo izpovedbe izvedencev in njihove pisne izjave.

c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od ostalih?

Pomembnost posameznega dokaznega sredstva na sodišču ni vnaprej določena, vendar mora sodišče v odločitvi razložiti, zakaj je imel posamezen dokaz prednost pred drugim dokazom in zakaj meni, da so bila nekatera dejstva dokazana, druga pa ne.

d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva?

Da. Dejstev, za katera zakon določa, da se lahko dokažejo le z določenimi dokaznimi sredstvi, ni mogoče dokazati z drugimi dokaznimi sredstvi.

Na vrh straniNa vrh strani

6.

a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu?

Priča, ki je pozvana na sodišče, ne sme zavrniti pričanja, razen če to določa zakon.

b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje?

  1. Sorodniki stranke v postopku v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti v prvem in drugem kolenu, zakonci in sorodniki v svaštvu v prvem kolenu in družinski člani strank.
  2. Skrbniki in varuhi strank in katera koli oseba, ki je v skrbništvu ali varstvu strank.
  3. Osebe, ki so v drugem pravnem sporu z eno od strank.

c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča?

Za pričo, ki je stara najmanj 14 let in zavrne pričanje zaradi razlogov, za katere sodišče meni, da so neutemeljeni, ali ki namerno poda krivo izpovedbo, veljajo določbe Kazenskega zakonika.

Kadar priča ne nastopi pred sodiščem, čeprav je od sodišča ali sodnika prejela poziv na obravnavo, in se za to ne opraviči, sodišče lahko določi denarno kazen do 40 LVL ali pričo prisilno privede na sodišče.

d) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)?

  1. Verski delavci v zvezi z okoliščinami, za katere so izvedeli med spovedjo, in osebe, ki jim v zvezi s poklicem ali funkcijo ni dovoljeno razkriti informacij, s katerimi so seznanjene;
  2. mladoletniki v zvezi z okoliščinami, ki vključujejo dokaze zoper njihove starše, stare starše, brate ali sestre;
  3. osebe, ki zaradi telesne ali duševne nesposobnosti ne morejo ustrezno dojemati okoliščin, pomembnih za zadevo;
  4. otroci do sedmega leta starosti.

7. Kako se priče zaslišijo? Ali je mogoče pričo zaslišati s pomočjo videokonference?

Osebe, ki so povabljene kot priče, morajo nastopiti pred sodiščem in pričati po resnici o okoliščinah, ki so jim znane. Priče morajo odgovoriti na vprašanja sodišča in udeležencev postopka. Sodišče lahko pričo zasliši na kraju samem, če povabljena priča ne more nastopiti pred sodiščem zaradi bolezni, starosti ali invalidnosti ali drugih utemeljenih razlogov. Zakon ne določa posebnega postopka za zaslišanje prič s pomočjo videokonference.

III. Zanesljivost dokazov

8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe?

Dejstvo, da dokaz ni bil pridobljen zakonito, mora dokazati stranka, ki zadevni dokaz spodbija. Stranka mora začeti ločen postopek, v katerem spodbija dokaz. Stranka v postopku lahko vloži tudi utemeljen zahtevek, v katerem trdi, da je pisni dokaz ponarejen. Vlagatelj takšnega zahtevka lahko zahteva, da sodišče izključi zadevni dokaz, in obvesti državnega tožilca o ponarejanju. Sodišče se lahko obrne na izvedenca ali zahteva dodaten dokaz, da se preveri zahtevek glede ponarejenega pisnega dokaza. Če pa sodišče ugotovi, da se je dokaz spodbijal neutemeljeno, lahko izreče denarno kazen.

9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka?

Izjave strank in tretjih oseb, ki vsebujejo informacije o dejstvih, na katerih temeljijo njihovi zahtevki ali odgovor na tožbo, se štejejo kot dokaz, kadar se potrdijo z drugimi dokazi, ki se proučijo in presodijo na sodišču. Kadar ena od strank prizna dejstva, na katerih nasprotna stranka utemeljuje zahtevke ali odgovor na tožbo, lahko sodišče ta dejstva šteje kot dokazana, če takšno priznanje nedvomno ni posledica goljufije, nasilja, grožnje ali prevare ali če se ne uporablja za prikrivanje resnice.

« Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Splošne informacije | Latvija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 15-02-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo