Evropska komisija > EPM > Pridobivanje dokazov in način dokazovanja > Madžarska

Zadnja sprememba: 03-03-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Madžarska

 

KAZALO

I. Dokazno breme I.
1.
a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu? a)
b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov? b)
2. Do katere stopnje (materialne resnice) mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, zato da bi lahko na obstoj tega dejstva oprlo svojo odločitev (sodbo)? 2.
II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov II.
3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)? 3.
4.
a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja (koraki) sledijo? a)
b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza? b)
5.
a) Kakšne vrste dokaznih sredstev obstajajo? a)
b) Kakšen je način izvajanja dokaza po zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci? b)
c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od ostalih? c)
d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva? d)
6.
a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu? a)
b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje? b)
c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča? c)
d) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)? d)
7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference? 7.
III. Ocenjevanje (vrednotenje) dokazov III.
8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe? 8.
9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka? 9.

 

I. Dokazno breme

1.

a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu?

Na splošno mora dejstva, potrebna za odločitev o sporu, dokazati stranka, ki želi doseči, da jih sodišče sprejme kot resnične (dokazno breme). Sodišče mora stranki obvestiti o obsegu dejstev, ki jih je treba dokazati.

Vprašanje, kaj mora katera od strank dokazati v posamezni zadevi, je odvisno od vsebine zadeve, ustreznih materialnopravnih predpisov in drugih dejavnikov, vendar je neuspeh pravde zaradi pomanjkanja informacij izključen, ker mora sodišče stranki vedno obvestiti o dejstvih, ki jih je treba dokazati.

Če se bistveno (pomembno) dejstvo ali okoliščina ne dokaže, jo mora sodišče ovrednotiti v škodo stranki, ki želi doseči, da jo sodišče sprejme kot resnično. Vendar dokazno breme ni le eden od vidikov obveznosti dokazovanja. Sodišče lahko nasprotno stranko pozove, da predloži dokaz (npr. da izroči listino, ki jo ima), in v nekaterih posebnih primerih zbere dokaze po uradni dolžnosti.

S stališča „kakovosti“ dokaza mora biti sodišče prepričano v absolutno gotovost dejstev, ki so bistvena (pomembna) za odločitev o sporu. Če ni mogoče doseči absolutne gotovosti, je pravda v skladu s pravili o dokaznem bremenu neuspešna.

b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov?

Na podlagi priznanja nasprotne stranke, enake izjave obeh strank ali izjave ene od strank, ki ji ne ugovarja nasprotna stranka kljub opozorilu sodišča, lahko sodišče sprejme dejstva kot resnična, če vanje ne dvomi. Sodišče lahko dejstva, za katera meni, da so splošno znana, sprejme kot resnična. Enako velja za dejstva, ki so sodišču uradno znana; sodišče jih upošteva, čeprav se stranki nanje nista sklicevali. Vendar mora sodišče med postopkom stranki obvestiti o teh dejstvih. Vsaka od strank lahko vsem dejstvom, vključno z zgoraj navedenimi, nasprotuje in sodišču jih ni treba sprejeti, če dvomi v njihovo verodostojnost.

Na vrh straniNa vrh strani

Nekateri pravni predpisi urejajo tudi druge domneve (domneva očetovstva, domneva dneva zanositve, domneva izročitve, domneva smrti osebe, ki je razglašena za mrtvo, itd.). Na splošno se lahko domneve spodbijajo, tj. sprejeti jih je treba kot resnične, dokler se ne dokaže nasprotno. Vendar obstajajo tudi neizpodbojne domneve (npr. vsi mladoletniki, mlajši od 14 let, so poslovno nesposobni), pri katerih nasprotnega dokaza ni mogoče sprejeti.

2. Do katere stopnje (materialne resnice) mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, zato da bi lahko na obstoj tega dejstva oprlo svojo odločitev (sodbo)?

Sodišče mora biti prepričano v absolutno gotovost glavnih dejstev, na katera opre svojo odločitev. Visoka stopnja gotovosti ni dovolj za utemeljenost sodbe.

II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov

3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)?

Sodišče običajno odredi izvajanje dokazov na predlog strank. Sodišče ga lahko odredi tudi brez predloga strank, če to dovoljuje zakon. Ta izjema pomeni, da lahko sodišče izvaja dokaze po uradni dolžnosti le v posebnih primerih, večinoma v izrednih primerih (npr. osebni status).

4.

a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja (koraki) sledijo?

Sodišče odredi izvajanje dokazov na predlog ene od strank. Naslednji koraki so odvisni od tega, kakšna dokazna sredstva odredi sodišče: v primeru pričanja pozove pričo, v primeru izvedenskega mnenja določi izvedenca itd.

Na vrh straniNa vrh strani

b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza?

Sodišče ni vezano na dokazni predlog ali dokazni sklep. Sodišče ne izvaja dokaza iz dokaznega sklepa (ki določa izvedbo, dopolnitev ali ponovno izvajanje dokaza), če dokaz ni pomemben za odločitev o sporu. Sodišče ne more odrediti izvajanja dokazov, če stranka po lastni krivdi vloži dokazni predlog prepozno ali na način, ki je nezdružljiv z vodenjem pravde v dobri veri, razen če zakon določa drugače.

Okoliščine, v katerih mora sodišče zavrniti dokazni predlog strank, niso natančno določene. Na splošno mora sodišče preprečiti zavlačevanje postopka in zavrniti dokazni predlog, če je nedvomno nedopusten. Zoper odločitev o dokaznem predlogu se ni mogoče pritožiti ločeno, ampak se ji lahko ugovarja v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari.

5.

a) Kakšne vrste dokaznih sredstev obstajajo?

V skladu z načelom proste presoje dokazov zakon ne določa posebnih pravil o možnih dokaznih sredstvih, ampak le navaja primere, kot so pričanja, izvedenska mnenja, ogledi, listine in drugi materialni dokazi. Iz dokaznih sredstev so izključene le zaprisežene izjave; vsa druga sredstva so sprejemljiva.

V skladu z načelom neposrednega izvajanja dokazov lahko sodišče upošteva kot dokaz kakršno koli dejanje stranke, celo molk.

b) Kakšen je način izvajanja dokaza po zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci?

Izpovedbe prič se pridobijo z zaslišanjem prič. Pričanje v pisni obliki ni mogoče. Pričanje se vnese v zapisnik na sodišču, pri katerem poteka postopek; le izjemoma se lahko priče zaslišijo doma ali v kraju prebivališča (če je priča na primer zelo stara ali bolna ali invalid itd.). Pri izvajanju dokazov lahko pomaga tudi lokalno sodišče, ki je pristojno za območje, na katerem prebiva priča.

Na vrh straniNa vrh strani

Izvedenec lahko izvid in mnenje poda ustno ali pisno; če prouči zadevo na sodišču in lahko takoj odgovori na zastavljena vprašanja, dokaze predloži ustno, v drugih primerih jih predloži pisno, če pa sodišče določi nov rok, dokaze predloži ustno. Sodišče določi primeren rok za predložitev izvedenskega pisnega izvida in mnenja.

Po pričanju ali predložitvi izvedenskega izvida in mnenja lahko sodišče zastavi vprašanja priči in izvedencu, poleg tega ju lahko zaslišita stranki.

c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od ostalih?

V skladu z načelom proste presoje dokazov dokazna moč različnih dokaznih sredstev ni vnaprej določena. Sodišče ugotovi dejstva s primerjavo dokazov, ki jih predložita stranki, in drugih dokazov v dokaznem postopku; najprej oceni celoten dokaz in ga na koncu presodi glede na svoje prepričanje.

Madžarski pravni sistem ne določa večje dokazne vrednosti posameznih dokaznih sredstev, kar velja tudi za javne listine ali zasebne listine s polno dokazno močjo; namesto tega zakon določa izpodbojno domnevo za nekatere vrste listin, v skladu s katero je treba vsebino posameznih listin sprejeti kot resnično, dokler se ne dokaže nasprotno.

V skladu z zakonom dokument ali elektronska listina, ki jo kot javno listino izda sodišče, notar ali drugi organ ali javna agencija na področju, za katerega je pristojna, in v posebni obliki, popolnoma potrjuje ukrep ali odločitev ter točnost podatkov in dejstev, ki jih vsebuje, skupaj z obstojem navedb, ki jih vsebuje, ter datumom in načinom navedb. Listina, ki je z drugim pravnim predpisom razglašena za javno listino, ima enako dokazno moč.

Na vrh straniNa vrh strani

Zapis javne listine, ki se običajno izdela s tehničnimi ali kemičnimi sredstvi (fotografija, film, zvočni posnetek itd.), ali listina, ki se izdela na podlagi izvirne listine na kakršnem koli nosilcu podatkov, ima enako dokazno moč kot izvirna javna listina v papirni obliki, če je zapis ali listino z nosilca podatkov izdelalo sodišče, notar, drug organ, javna agencija ali drug subjekt po pooblastilu teh organov. Enako dokazno moč imata tudi zapis ali listina, ki jo izdela organ za hrambo listine (npr. arhivi) ali se izdela po pooblastilu takšnega organa, in listina, ki jo izdela izdajatelj ali organ za hrambo listine na podlagi podatkov, pridobljenih z nosilca podatkov.

Elektronska listina, ki jo na podlagi javne listine izdela subjekt, pooblaščen za izdajo zadevne javne listine, na področju, za katerega je pristojen, in v posebni obliki ter je opremljena s kvalificiranim podpisom in časovno oznako, če tako določa zakon, ima enako dokazno moč kot izvirna javna listina v papirni ali elektronski obliki. Elektronska listina, ki jo po postopku, določenem v posebnem pravnem predpisu, izdela subjekt, pooblaščen za izdajo zadevne javne listine, in listina, ki je v skladu z zakonom elektronska javna listina, imata enako dokazno moč kot izvirna javna listina.

Listina (vključno z elektronsko listino), ki jo na podlagi zasebne listine izdela subjekt, pooblaščen za izdajo javnih listin, na področju, za katerega je pristojen, in v posebni obliki, popolnoma potrjuje, da vsebina zadevne listine ustreza vsebini izvirne listine. V primeru elektronske listine velja za njeno dokazno moč tudi zahteva, da jo subjekt, pooblaščen za izdajo javne listine, opremi s kvalificiranim elektronskim podpisom in časovno oznako, če to določa pravni predpis, ali da jo pripravi po postopku, določenem v posebnem pravnem predpisu. Dokazna moč listine, ki je izdelana na podlagi zasebne listine v obliki javne listine, je po vsebini zasebne listine enaka dokazni moči izvirne listine.

Na vrh straniNa vrh strani

Ta pravila se uporabljajo tudi za tuje javne listine, če jih potrdi tuje predstavništvo Madžarske, pristojno glede na kraj izdaje. Takšna potrditev ni potrebna, če to določa mednarodni sporazum, ki ga je sklenila Madžarska.

Zasebne listine imajo polno dokazno moč, če so izpolnjena naslednja merila:

  1. izdajatelj je napisal listino in jo lastnoročno podpisal;
  2. dve priči s podpisom potrdita, da je izdajatelj v njuni navzočnosti podpisal listino, ki je ni osebno sestavil, ali da je izdajatelj v njuni navzočnosti potrdil, da je na listini njegov podpis. Na listini mora biti naveden tudi kraj prebivališča (naslov) prič;
  3. izdajateljev podpis ali začetnice je overil sodnik nižjega sodišča ali notar;
  4. listina, ki jo izda poslovni subjekt in je povezana s poslovanjem, je pravilno podpisana;
  5. odvetnik (pravni zastopnik) z običajnim sopodpisom listine, ki jo je sestavil, potrdi, da je izdajatelj v njegovi navzočnosti podpisal listino, ki je ni osebno sestavil izdajatelj, ali da je izdajatelj v njegovi navzočnosti potrdil, da je na listini njegov podpis, ali da je vsebina elektronske listine, opremljene z izdajateljevim kvalificiranim podpisom, enaka vsebini elektronske listine, ki jo je pripravil odvetnik;
  6. izdajatelj je elektronsko listino opremil s kvalificiranim elektronskim podpisom.

Zapis, izdelan na podlagi listine, ki jo je izdal ali hranil poslovni subjekt [člen 195(2)], in kakršna koli listina, izdelana na podlagi kakršnega koli nosilca podatkov, potrjuje s polno dokazno močjo, da je njena vsebina enaka vsebini izvirne listine, če je poslovni subjekt, ki je izdelal zapis ali izdal ali hranil listino, ustrezno potrdil, da je zapis ali listina enaka izvirniku. Elektronska listina, izdelana na podlagi listine, ki jo je izdal ali hranil poslovni subjekt, potrjuje s polno dokazno močjo, da njena vsebina ustreza vsebini izvirne listine, če jo je subjekt, ki je elektronsko listino izdelal na podlagi izvirne listine, opremil s kvalificiranim elektronskim podpisom in časovno oznako, če to določa pravni predpis, in če je subjekt izdelal listino po postopku, določenem v posebnem pravnem predpisu. Dokazna moč listine, izdelane na podlagi listine, ki jo je izdal ali hranil poslovni subjekt, je po vsebini enaka dokazni moči izvirne listine, medtem ko je v primeru listine, izdelane na podlagi javne listine, enaka dokazni moči zasebne listine s polno dokazno močjo.

Na vrh straniNa vrh strani

Če izdajatelj ne more prebrati listine ali ne razume jezika, v katerem je listina sestavljena, ima listina polno dokazno moč le, če je jasno navedeno, da je ena od prič ali oseba, ki je overila listino, izdajatelju pojasnila njeno vsebino.

d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva?

V skladu z nekaterimi zakonskimi določbami so lahko nekatera dokazna sredstva obvezna, npr. psihološki pregled osebe, za katero se v tožbi za skrbništvo zahteva postavitev pod skrbništvo.

6.

a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu?

Da.

b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje?

Pričanje lahko zavrne:

  1. sorodnik katere koli od strank [sorodnik pomeni sorodnika v ravni vrsti, zakonca sorodnika v ravni vrsti, posvojitelja, rejnika, posvojenca, rejenca, brata ali sestro, zakonca, zaročenca, registriranega partnerja, zakončevega sorodnika v ravni vrsti ali brata ali sestro in zakonca brata ali sestre];
  2. oseba, ki bi s pričanjem sebe ali sorodnika spravila v kazenski pregon;
  3. odvetnik, zdravnik ali katera koli druga oseba, ki je zavezana poklicni molčečnosti, če bi s pričanjem kršila obveznost varovanja tajnosti, razen če jo zadevna stranka oprosti te obveznosti;
  4. mediator in izvedenec v postopku mediacije v zvezi z zadevnim sporom.

Pričanja ni mogoče odreči v točkah (a) in (b), če:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. je zadeva povezana s pravnim poslom, pri katerem je priča že sodelovala kot zastopnik ene od strank ali priča pri poslu ali pri katerem je bila katera koli od strank zastopnik priče ali če je bila priča v zadevnem pravnem razmerju pravni predhodnik ene od strank;
  2. je zadeva povezana z dedovanjem, zakonsko zvezo, življenjem ali smrtjo družinskega člana priče, varstvom in vzgojo otroka v družini priče, izdatki ali premoženjskimi pravicami, ki izhajajo iz družinskega razmerja priče.

c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča?

Sodišče lahko določi, da nastale stroške krijejo:

  1. priča ali izvedenec, ki ni nastopil pred sodiščem kljub veljavnemu pozivu na obravnavo (odredba) in se ni vnaprej opravičil ter pri tem navedel utemeljenega razloga ali ki je odšel brez dovoljenja;
  2. priča, ki odreče pričanje ali sodelovanje brez razloga ali v nasprotju s pravnomočno odločitvijo sodišča in po opozorilu o posledicah, ali izvedenec, ki odreče predložitev izvida in mnenja v istih okoliščinah, kot veljajo za pričo;
  3. izvedenec, ki brez utemeljenega razloga prepozno predloži mnenje ali ne obvesti sodišča o pričakovani zamudi pred iztekom roka za predložitev mnenja.

Sodišče lahko določi tudi denarno kazen. Prav tako lahko sodišče odredi prisilno privedbo odsotne priče ali izvedenca. Najvišji znesek denarne kazni je 500 000 HUF in ne sme presegati vrednosti zadeve.

d) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)?

Kot priče ni mogoče zaslišati oseb, za katere ni mogoče pričakovati pravilne izvedbe dokazov zaradi telesne ali duševne prizadetosti. Priče, ki niso oproščene zahteve za varovanje tajnosti, ne pričajo o zadevah, ki se štejejo za državno ali poklicno tajnost ali za katere velja obveznost varovanja poslovne tajnosti, razen če zadevna vprašanja v skladu s posebnimi pravnimi določbami niso poslovna tajnost. Izpovedba priče, zaslišane v nasprotju s temi določbami, se ne sme upoštevati kot dokaz.

Na vrh straniNa vrh strani

7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference?

Sodišče zastavi vprašanja priči. Stranki lahko pričo zaslišita in sodišče jima lahko dovoli, da zastavita vprašanja neposredno priči.

Pričo je treba zaslišati na sodišču, pri katerem poteka postopek, ali pri drugem lokalnem sodišču, če živi bližje temu sodišču ali je to zaradi drugih razlogov bolj praktično. Izjemoma se lahko priča zasliši doma ali v kraju prebivališča (če je priča na primer zelo stara ali bolna ali invalid itd.).

III. Ocenjevanje (vrednotenje) dokazov

8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe?

Ker se na Madžarskem uporablja načelo proste presoje dokazov, ni izrecno določeno, kako je treba dokaze pridobiti. Vendar sodišče ne upošteva dokazov, pridobljenih z očitno kršitvijo zakona (npr. pričanje osebe, ki ni sposobna pričati), da bi tako preprečilo neovirane kršitve zakona.

9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka?

Na podlagi načel proste in neposredne presoje dokazov sodišče upošteva kakršno koli storitev ali opustitev v postopku (izjava, molk, odsotnost, dejstvo, da se oseba ne spomni, itd.) kot dokaz. Ker pa stranka ni dolžna govoriti resnice (v nasprotju s pričo), sodišče pri odločanju po svojem prepričanju upošteva strankina dejanja skupaj z vsemi okoliščinami zadeve.

« Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Splošne informacije | Madžarska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 03-03-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo