Evropska komisija > EPM > Pridobivanje dokazov in način dokazovanja > Grčija

Zadnja sprememba: 05-05-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Grčija

 

KAZALO

I. Dokazno breme I.
1.
a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu? (Katera stranka nosi dokazno breme za katera dejstva? Kakšne so posledice, če dvomov o nekem dejstvu ni mogoče odpraviti?) a)
b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče predložiti nasprotne dokaze? b)
2. Do katere stopnje mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, da bi lahko na obstoj tega dejstva oprlo svojo odločbo? 2.
II. Izvajanje dokazov II.
3. Ali izvajanje dokazov vedno zahteva predlog stranke ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)? 3.
4.
a) Katere stopnje sledijo izvedbi dokazov s strani strank? a)
5.
a) Katere vrste dokazov obstajajo? a)
b) Kakšni so načini zaslišanja prič in v čem se ti načini razlikujejo od zaslišanja izvedenskih prič? b)
c) Ali so določeni dokazi močnejši od drugih? c)
d) Ali so določeni dokazi obvezni, da bi se dokazala določena dejstva? (Npr. ali so pisni dokazi obvezni za dolgove, ki presegajo določen znesek?) d)
6.
a) Ali so določeni dokazi obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva? a)
b) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, prisiljena, da priča? b)
c) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)? c)
7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij? 7.
III. Vrednotenje dokazov III.
8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito, ali so sodišču postavljene omejitve? 8.
9. Ali bi se moja izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka? 9.

 

I. Dokazno breme

1.

a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu? (Katera stranka nosi dokazno breme za katera dejstva? Kakšne so posledice, če dvomov o nekem dejstvu ni mogoče odpraviti?)

Pri dokazovanju grško pravo sledi „načelu pregona na zasebno tožbo“. To pomeni, da sodišče deluje samo na podlagi zahtevka stranke in odloča na podlagi trditev o dejstvih, ki so jih predložile in dokazale stranke, ter dokaznih predlogih, ki so jih predložile. Postopkovni koraki se izvajajo na predlog stranke, če zakon ne določa drugače. Vsaka stranka mora dokazati samo tista dejstva, ki vplivajo na presojo primera in ki so nujna za podporo strankine samostojne ali nasprotne tožbe. Zahtevek stranke, ki ni dokazan, se zavrne.

b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče predložiti nasprotne dokaze?

Kadar zakon določa, da so za obstoj dejstva potrebni dokazi, je dovoljeno izvesti nasprotne dokaze, če ni določeno drugače. Dejstva, ki so splošno znana in o pristnosti katerih ne more biti utemeljenega dvoma ali ki so znana sodišču iz nekega drugega sodnega postopka, se upoštevajo avtomatično, brez izvedbe dokazov. Sodišče avtomatično (brez izvedbe dokazov) upošteva tudi pravila, ki izhajajo iz splošnih izkušenj. Zakoni, običaji in navade drugih držav se upoštevajo avtomatično, čeprav sodišče lahko zahteva izvedbo dokazov, kadar z njimi ni seznanjeno.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Do katere stopnje mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, da bi lahko na obstoj tega dejstva oprlo svojo odločbo?

Sodišče prosto presoja izvedene dokaze in odloča o pristnosti trditev po lastnem preudarku. V odločbi navede razloge, ki so sodnika vodili k oblikovanju mnenja. Kadar zakon šteje, da je za postopek dovolj samo tehtanje verjetnosti (npr. pri preventivnih ukrepih), sodišče ni obvezano, da uporabi zakonske določbe o izvedbi dokazov, dokazih samih in njihovi moči, temveč upošteva, kar se mu zdi ustrezno, da bi si ustvarilo mnenje o navedenih dejstvih.

II. Izvajanje dokazov

3. Ali izvajanje dokazov vedno zahteva predlog stranke ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)?

Osnovno načelo je, da dokaze predlagajo in izvajajo stranke. Vendar pa lahko sodišče po lastni presoji odredi predložitev katerih koli zakonsko dovoljenih dokazov, tudi če se stranke nanje niso sklicevale.

4.

a) Katere stopnje sledijo izvedbi dokazov s strani strank?

Po izvedbi dokazov sodišče odloča o vsebini zadeve, razen če meni, da so bili dokazi nezadostni; v tem primeru lahko ponovno odredi predložitev novih, dodatnih dokazov.

5.

a) Katere vrste dokazov obstajajo?

Dokazi vključujejo priznanja, poročila izvedencev, listine, zaslišanje strank, priče, prisego stranke in domneve dejstev.

Na vrh straniNa vrh strani

b) Kakšni so načini zaslišanja prič in v čem se ti načini razlikujejo od zaslišanja izvedenskih prič?

Zakonske določbe glede prič se uporabljajo tudi za dokazovanje preteklih dejstev z zaslišanjem oseb, ki so ta dejstva dojemale na podlagi svojega specialističnega znanja. Za zaslišanje prič, ki so izvedenci, se uporablja isti postopek kot za priče, ki niso strokovnjaki.

c) Ali so določeni dokazi močnejši od drugih?

Ustno ali pisno priznanje stranke pred sodiščem ali pooblaščenim sodnikom je popoln dokaz proti osebi, ki je priznala, medtem ko se priznanja zunaj sodnih postopkov in vsi drugi dokazi tehtajo po prostem preudarku.

d) Ali so določeni dokazi obvezni, da bi se dokazala določena dejstva? (Npr. ali so pisni dokazi obvezni za dolgove, ki presegajo določen znesek?)

Pogodb in kolektivnih pogodb ni mogoče dokazati s pričami, če so sklenjene za vrednost, ki presega 5 869 405 EUR. Izvajanje dokazov s pričami, ki bi pričale proti vsebini listine, ni dovoljeno, tudi če je bil pravni akt sklenjen za vrednost, manjšo od 2 milijonov GRD oziroma 5 869 405 EUR. Izvajanje dokazov s pričami je dovoljeno v naslednjih primerih:

  1. kadar gre za načelo pisnih dokazov, ki izhajajo iz listine z dokazno močjo,
  2. kadar obstaja fizični ali moralni razlog, zakaj listine ni bilo mogoče pridobiti,
  3. kadar je dokazano, da je bila listina po nesreči izgubljena,
  4. kadar narava pravnega akta ali posebni pogoji, pod katerimi je nastal, in še zlasti, kadar gre za gospodarska razmerja, upravičujejo izvajanje dokazov s pričami.

6.

a) Ali so določeni dokazi obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva?

Vsak, ki je kot priča poklican na zaslišanje, se mora odzvati in navesti dejstva, ki so mu znana. Kdor se ne pojavi na zaslišanju kot priča in za to nima opravičila, mu sodišče s sklepom na zapisnik naloži plačilo stroškov, nastalih zaradi njegove odsotnosti, prav tako mu lahko naloži tudi finančno kazen.

Na vrh straniNa vrh strani

b) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, prisiljena, da priča?

Priči, ki se sicer pojavi na zaslišanju, a zavrne pričanje, tudi ko je k temu pozvana, lahko sodišče odredi plačilo finančne kazni.

c) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)?

Kot priče ne smejo biti zaslišani:

  1. duhovniki o čemer koli, s čimer so se seznanili med spovedjo;
  2. osebe, ki v času spornih dejstev niso bile sposobne dojemati teh dejstev ali pa niso sposobne sporočiti, kaj so dojemale;
  3. osebe, ki so v času spornih dejstev trpele za motnjami v duševnem zdravju, ki so pomembno zmanjšale njihovo sposobnost presoje in svobodne odločitve, ali ki kažejo take motnje, ko bi jih morali zaslišati;
  4. odvetniki, notarji, zdravniki, farmacevti, zdravstveni delavci, babice in njihovi pomočniki ter pravni zagovorniki stranke o dejstvih, ki so jim bila zaupana ali ki so jih izvedeli med opravljanjem svojega poklica, pri katerem so zavezani k zaupnosti, razen kadar jim oseba, ki se jim je zaupala in na katero se zaupno razmerje nanaša, dovoli pričati;
  5. javni uslužbenci in vojaško osebje o dejstvih, za katere so zavezani k zaupnosti, razen kadar pristojni minister dovoli, da so zaslišani;
  6. osebe, ki bi lahko imele pravni interes v sodnem postopku.

Pričanje lahko zavrnejo tudi osebe, ki so s strankami v sorodstvenem razmerju po rojstvu, poroki ali posvojitvi do tretjega kolena, zakonci (tudi po razvezi) in zaročenci.

7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij?

Pred zaslišanjem priča zapriseže (z versko prisego ali potrditvijo). Priče so zaslišane posamezno in samo, kadar se to šteje za bistveno, so lahko navzkrižno zaslišane z drugimi pričami ali strankami. Izvedba dokazov s pričami je ustna. Priče morajo navesti, kako so izvedele to, o čemer pričajo, in v primerih dejstev, ki jim niso bile neposredno priča, navesti osebo, ki jih je obvestila o tem, o čemer pričajo. Sodišče lahko zavrne vprašanja, ki jih pričam postavljajo stranke ali njihovi pravni zagovorniki, če je jasno, da so nesmiselna ali nepomembna, prav tako odloči, da je zaslišanje priče končano, ko meni, da je priča povedala vse, kar ve o dejstvih, ki se dokazujejo.

III. Vrednotenje dokazov

8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito, ali so sodišču postavljene omejitve?

Sodišče sme upoštevati samo dokaze, pridobljene zakonito. Pojem „zakonito“ vsebuje tudi sredstva, s katerimi je bil dokaz pridobljen. Dokazi, ki so pridobljeni nezakonito, so nezakoniti in jih je treba izločiti.

9. Ali bi se moja izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka?

Da, zaslišanje strank je sprejemljivo kot dokaz.

« Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Splošne informacije | Grčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 05-05-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo