Evropska komisija > EPM > Pridobivanje dokazov in način dokazovanja > Francija

Zadnja sprememba: 30-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Francija

 

KAZALO

I. Dokazno breme I.
1.
a) Katera so veljavna pravila v zvezi z dokaznim bremenom? a)
b) Ali obstajajo pravila, po katerih za določena dejstva ni treba predložiti dokaza? V katerih primerih? Ali se lahko predloži dokaz v nasprotju s temi domnevami? b)
2. V kolikšni meri mora biti sodišče prepričano o dejstvu, da svojo sodbo utemelji na obstoju tega dejstva? 2.
II. Pridobivanje dokazov II.
3. Ali se preiskovalni ukrepi lahko izvedejo samo na zahtevo stranke ali lahko v nekaterih primerih pobudo za to prevzame sodnik? 3.
4.
a) Kateri so naslednji koraki, če sodnik odredi zahtevo za preiskovalne ukrepe, ki jo vloži stranka? a)
b) V katerih primerih je mogoče zavrniti zahtevo stranke za preiskovalne ukrepe? b)
5.
a) Katera so različna dokazna sredstva? a)
b) Kakšna je razlika med dokaznimi sredstvi, kot so na eni strani zaslišanje priče ali ustno izvedensko mnenje ter na drugi strani predložitev pisnega dokaza in pisno izvedensko poročilo ali mnenje? b)
c) Ali so nekatera dokazna sredstva močnejša od drugih? c)
d) Ali so nekateri pogoji obvezni za dokaz nekaterih dejstev? d)
6.
a) Ali zakon obvezuje priče, da pričajo? a)
b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje? b)
c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, prisiljena, da priča, ali kaznovana? c)
d) Ali obstajajo osebe, katerih pričanja ni mogoče priznati? d)
7. Kakšno vlogo imajo sodnik in stranke med zaslišanjem priče? Pod katerimi pogoji se lahko za zaslišanje priče uporabijo nove tehnologije, kot sta televizija ali videokonferenca? 7.
III. Vrednost dokazov III.
8. Ali dejstvo, da dokaz ni bil pridobljen zakonito, sodišču preprečuje, da bi ga upoštevalo pri svoji odločitvi? 8.
9. Če sem stranka v postopku, ali bodo imele moje izjave vrednost dokaza? 9.

 

I. Dokazno breme

1.

a) Katera so veljavna pravila v zvezi z dokaznim bremenom?

b) Ali obstajajo pravila, po katerih za določena dejstva ni treba predložiti dokaza? V katerih primerih? Ali se lahko predloži dokaz v nasprotju s temi domnevami?

V nekaterih primerih obstajajo domneve, za katere osebi, ki mora dokazati nemogoče dejstvo ali dejstvo, ki ga je težko ugotoviti, ni treba predložiti dokaza. Na splošno se te domneve lahko ovržejo z dokazi. Tako se za otroka, ki je rojen v zakonu, domneva, da je njegov oče mož njegove matere. Vendar pa se lahko vloži tožba za izpodbijanje očetovstva.

Redkeje domneve veljajo za neovrgljive in je nemogoče dokazati nasprotno.

2. V kolikšni meri mora biti sodišče prepričano o dejstvu, da svojo sodbo utemelji na obstoju tega dejstva?

Sodišče lahko svojo odločitev utemelji samo na dokazanih ali neizpodbitnih dejstvih.

II. Pridobivanje dokazov

3. Ali se preiskovalni ukrepi lahko izvedejo samo na zahtevo stranke ali lahko v nekaterih primerih pobudo za to prevzame sodnik?

Sodnik lahko preiskovalni ukrep odredi na zahtevo stranke, vendar pa lahko sodnik tudi prevzame pobudo za to.

4.

a) Kateri so naslednji koraki, če sodnik odredi zahtevo za preiskovalne ukrepe, ki jo vloži stranka?

Če sodnik na zahtevo stranke odredi preiskovalni ukrep, sodna pisarna sodišča seznani imenovanega izvedenca z vsebino njegove naloge; le-ta stranke pozove k vsem postopkom, ki jih izvaja. V primeru izvedenske ocene se ta začne šele, ko stranka na podlagi sklepa sodnika plača določen znesek (polog), ki jamči plačilo izvedenca. Vsi preiskovalni ukrepi se opravijo v navzočnosti strank.

Na vrh straniNa vrh strani

b) V katerih primerih je mogoče zavrniti zahtevo stranke za preiskovalne ukrepe?

Sodnik lahko zavrne zahtevo za preiskovalne ukrepe, če meni, da bo to stranko spodbudilo, da se bo bolj zavzela za dokazno breme, ali da preiskovalni ukrepi niso potrebni.

5.

a) Katera so različna dokazna sredstva?

Če se za dokaz ne zahtevajo pogoji (glej točko (5d)), ga je mogoče predložiti z vsemi sredstvi (potrdila …).

b) Kakšna je razlika med dokaznimi sredstvi, kot so na eni strani zaslišanje priče ali ustno izvedensko mnenje ter na drugi strani predložitev pisnega dokaza in pisno izvedensko poročilo ali mnenje?

Med ustnim in pisnim izvedenskim mnenjem ni razlike. Zaslišanje priče je prepuščeno sodnikovi presoji. V nekaterih primerih pisni dokument zavezuje sodnika, če ga druga stranka ne izpodbija.

c) Ali so nekatera dokazna sredstva močnejša od drugih?

Uradna listina, ki jo sestavi javni uradnik (notar, sodni izvršitelj) pri opravljanju svojih nalog, ima dokazilno moč do vložitve pritožbe, da je listina ponarejena.

Zasebna listina (dokument, ki ga sestavijo in podpišejo stranke same brez posredovanja javnega uradnika) ima dokazilno moč, dokler ni predložen nasproten dokaz.

Pričanje in tudi drugi načini dokazovanja so prepuščeni prosti presoji sodnika.

d) Ali so nekateri pogoji obvezni za dokaz nekaterih dejstev?

Pisno dokazilo je potrebno za dokaz pravnega akta (pogodbe), katerega vrednost presega 800 evrov. Nasprotno pa za dokaz dejstva (nezgode itd.) niso postavljeni pogoji.

Na vrh straniNa vrh strani

6.

a) Ali zakon obvezuje priče, da pričajo?

Vsaka oseba je dolžna prispevati k pravici, da bi se izkazala resnica.

b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje?

Priča lahko zavrne pričanje, če za to ni sposobna ali v ločitvenem postopku, če je potomec zakoncev (glej vprašanje 6d). Pričanje lahko zavrne tudi, če bi se njeno pričanje nanašalo na dejstvo, podvrženo poklicni skrivnosti. Poleg tega lahko priča selektivno odkloni pričanje, če to upravičuje zakonita ovira (nezmožnost gibanja, bolezen, poklicni razlogi). Sodnik bo presodil, ali je ta ovira zakonita.

c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, prisiljena, da priča, ali kaznovana?

Oseba, ki zavrne poziv na sodišče, je lahko obsojena na denarno kazen v višini 15 do 150 evrov.

Treba je povedati tudi, da se kaznuje tudi krivo pričanje.

d) Ali obstajajo osebe, katerih pričanja ni mogoče priznati?

Mladoletne osebe, pravno nesposobne odrasle osebe in osebe, katerim so naložene določene kazenske obsodbe (odvzem državljanskih pravic), ne morejo pričati. Vendar pa jih sodnik v okviru poizvedovanja lahko vseeno zasliši, ne da bi jih zaprisegel. Poleg tega ne morejo pričati potomci zakoncev v zvezi z razvezo zakonske zveze ali ločitvijo od mize in postelje.

7. Kakšno vlogo imajo sodnik in stranke med zaslišanjem priče? Pod katerimi pogoji se lahko za zaslišanje priče uporabijo nove tehnologije, kot sta televizija ali videokonferenca?

Sodnik vodi zaslišanje priče in ji postavlja vprašanja. Navzoče stranke ne smejo priče niti prekinjati niti je neposredno nagovarjati, da ne bi vplivale nanjo. Sodnik postavi, če meni, da je potrebno, vprašanja, ki jih stranke želijo postaviti priči.

Sodniku nič ne preprečuje, da ne bi uporabil zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega snemanja preiskovalnih postopkov, če to zahtevajo okoliščine (kot je geografska oddaljenost).

III. Vrednost dokazov

8. Ali dejstvo, da dokaz ni bil pridobljen zakonito, sodišču preprečuje, da bi ga upoštevalo pri svoji odločitvi?

Sodnik ne bo upošteval dokazov, ki so bili pridobljeni nepošteno (skrita kamera, snemanje telefonskega pogovora brez vednosti sogovornika) ali ki ne spoštujejo zasebnega življenja.

9. Če sem stranka v postopku, ali bodo imele moje izjave vrednost dokaza?

V tem primeru izjave stranke v postopku ne bodo imele vrednosti dokaza.

Nadaljnje informacije

  • Legifrance français
  • Spletna stran francoskega ministrstva za pravosodje français

« Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Splošne informacije | Francija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 30-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo