Evropska komisija > EPM > Pridobivanje dokazov in način dokazovanja > Finska

Zadnja sprememba: 06-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Finska

 

KAZALO

I. Dokazno breme I.
1.
a) Katera pravila se nanašajo na dokazno breme? a)
b) Ali obstajajo pravila, ki izključujejo nekatera dejstva iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče ovreči te domneve na podlagi dokazov? b)
2. V kakšni meri mora biti sodišče prepričano o dejstvu, da lahko poda sodbo na podlagi tega dejstva? 2.
II. Pridobivanje dokazov II.
3. Ali mora stranka za pridobivanje dokazov vedno vložiti prošnjo ali lahko v nekaterih primerih sodnik pridobi dokaze na podlagi lastnega predloga? 3.
4.
a) Kakšen je postopek, če je prošnja stranke za pridobivanje dokazov odobrena? a)
b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne prošnjo stranke za pridobivanje dokazov? b)
5.
a) Kateri so še drugi načini dokazovanja? a)
b) Kakšni so načini pridobivanja dokazov od prič in ali se ti razlikujejo od načinov, uporabljenih pri pridobivanju dokazov od izvedenskih prič? Katera pravila veljajo v zvezi s predložitvijo pisnih dokazov in strokovnih poročil/mnenj? b)
c) Ali so nekateri načini dokazovanja pomembnejši kot drugi? c)
d) Ali so pri dokazovanju dejstev nekateri načini dokazovanja obvezni? d)
6.
a) Ali so priče zakonsko obvezane k pričanju? a)
b) V katerih primerih lahko zavrnejo pričanje? b)
c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana in prisiljena k pričanju? c)
d) Ali so kakšne osebe, od katerih ni mogoče pridobiti dokazov? d)
7. Kakšno vlogo imajo sodnik in stranke pri zaslišanju priče? Pod katerimi pogoji lahko pričo zaslišijo s pomočjo nove tehnologije, kot je televizija ali videokonferenca? 7.
III. Ocenitev dokazov III.
8. Ali je sodišče v primeru, ko je stranka dokaze pridobila nezakonito, omejeno pri izreku sodbe? 8.
9. Ali moja izjava kot izjava stranke v primeru šteje kot dokaz? 9.

 

I. Dokazno breme

1.

a) Katera pravila se nanašajo na dokazno breme?

Tožnik mora dokazati dejstva, na katera se sklicuje v tožbi, obtoženec pa mora dokazati dejstva, na katera se sklicuje sam. Stranka, ki ne uspe ustrezno predložiti dokazov, tvega, da bo dejstvo, na katerega se sklicuje, ostalo nedokazano.

b) Ali obstajajo pravila, ki izključujejo nekatera dejstva iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče ovreči te domneve na podlagi dokazov?

Sprejetega dokaza ni treba dokazovati. Splošno znanih dejstev in dejstev, ki so sodišču znana po uradni dolžnosti, ni treba dokazovati. Seveda pa je dovoljeno predložiti nasprotne dokaze.

2. V kakšni meri mora biti sodišče prepričano o dejstvu, da lahko poda sodbo na podlagi tega dejstva?

Zakon določa, da mora sodišče, po temeljiti preučitvi vseh dejstev, odločiti, kaj je v zadevi resnično. Na Finskem se uporablja tako imenovana „teorija proste presoje dokazov“, zato je pomembno, da se sodišču predložijo zadostni dokazi.

II. Pridobivanje dokazov

3. Ali mora stranka za pridobivanje dokazov vedno vložiti prošnjo ali lahko v nekaterih primerih sodnik pridobi dokaze na podlagi lastnega predloga?

V praksi morajo zainteresirane stranke same pridobiti dokaze, na katere se želijo sklicevati. Zakon določa, da lahko sodišče dokaze pridobi tudi na lastno pobudo. Vendar sodišče ne more poklicati nove priče ali odrediti predložitev dokumenta na lastno pobudo in proti volji obeh zadevnih strank, če gre za zadevo v izvensodni poravnavi.

Na vrh straniNa vrh strani

V nekaterih primerih, na primer v zadevah, ko se odloča o očetovstvu, mora sodišče zagotoviti pridobitev vseh potrebnih poročil.

4.

a) Kakšen je postopek, če je prošnja stranke za pridobivanje dokazov odobrena?

Pridobivanje dokazov sledi na glavnem zaslišanju.

b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne prošnjo stranke za pridobivanje dokazov?

Sodišče lahko takšno prošnjo zavrne, med drugim, ko so dokazi nepomembni ali je dejstvo v tem pogledu že bilo dokazano, pa tudi, ko zainteresirana stranka prepozno vloži prošnjo za predložitev dokaza.

5.

a) Kateri so še drugi načini dokazovanja?

Načini dokazovanja so: zaslišanje zainteresiranih strank, prič in izvedencev, predložitev pisnih dokazov in izvedenskih izjav ter pregled.

b) Kakšni so načini pridobivanja dokazov od prič in ali se ti razlikujejo od načinov, uporabljenih pri pridobivanju dokazov od izvedenskih prič? Katera pravila veljajo v zvezi s predložitvijo pisnih dokazov in strokovnih poročil/mnenj?

Med ustnim zaslišanjem priče ali izvedenca in pisno izjavo izvedenca ni razlike. Vendar pa priča ne more predložiti pisne izjave.

c) Ali so nekateri načini dokazovanja pomembnejši kot drugi?

Ne. Sodišče dokaze vrednoti po lastni presoji.

d) Ali so pri dokazovanju dejstev nekateri načini dokazovanja obvezni?

Ne.

Na vrh straniNa vrh strani

6.

a) Ali so priče zakonsko obvezane k pričanju?

Praviloma priča ne sme zavrniti pričanja.

b) V katerih primerih lahko zavrnejo pričanje?

Zakonec, zaročenec(ka) in neposredni sorodniki v ravni vrsti zainteresirane stranke lahko zavrnejo pričanje. Zakon še dodatno določa druge situacije, ko priča lahko ali mora zavrniti pričanje.

c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana in prisiljena k pričanju?

Priča, ki ne želi pričati in ne navede upravičenega razloga, se lahko obveže k pričanju z grožnjo kazni. Če priča kljub temu zavrne pričanje, lahko sodišče odredi zaporno kazen do takrat, ko priča privoli v pričanje.

d) Ali so kakšne osebe, od katerih ni mogoče pridobiti dokazov?

Sodišče odloči, če je oseba, mlajša od 15 let, ali duševno motena oseba lahko zaslišana kot priča.

Nekatere skupine oseb, to so tudi zdravniki in odvetniki, ne smejo predložiti dokazov o dejstvih, ki se nanašajo na njihovo poklicno molčečnost.

7. Kakšno vlogo imajo sodnik in stranke pri zaslišanju priče? Pod katerimi pogoji lahko pričo zaslišijo s pomočjo nove tehnologije, kot je televizija ali videokonferenca?

Praviloma zaslišanje začne stranka, ki je pričo poklicala. Nato ima nasprotna stran pravico navzkrižnega zaslišanja. Nato lahko priči postavijo vprašanja sodišče in zainteresirane stranke.

Priča lahko priča prek videokonference ali s pomočjo druge ustrezne komunikacijske metode, ki zagotavlja avdiovizualno povezavo med udeleženci procesa, če sodišče meni, da je to primerno. Ta postopek je mogoče uporabiti, če priča ne more priti na sodišče, če bi njena prisotnost povzročila pretirane stroške ali če je priča mlajša kot 15 let. V nekaterih primerih se pričo lahko zasliši prek telefona.

III. Ocenitev dokazov

8. Ali je sodišče v primeru, ko je stranka dokaze pridobila nezakonito, omejeno pri izreku sodbe?

Zakon ne predvideva neposrednih pravil za takšne primere. Sodišče mora po lastni presoji odločiti, kakšen pomen bodo imeli takšni dokazi.

9. Ali moja izjava kot izjava stranke v primeru šteje kot dokaz?

Da. Zainteresirane stranke so lahko zaslišane z namenom predložitve dokazov in v civilnih postopkih jih je mogoče zaslišati pod prisego o dejstvih, ki so zelo pomembna za rešitev zadeve. Izjava zainteresirane stranke, predložena kot dokaz, je ocenjena z enakimi kriteriji kot izjava priče.

« Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Splošne informacije | Finska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 06-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo