Evropska komisija > EPM > Pridobivanje dokazov in način dokazovanja > Estonija

Zadnja sprememba: 10-01-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Estonija

 

KAZALO

I. Dokazno breme I.
1.
a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu? a)
b) Ali obstajajo pravila, ki nekatera dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov? b)
2. Do katere stopnje (materialne resnice) mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, zato da bi lahko na obstoj tega dejstva oprlo svojo odločitev (sodbo)? 2.
II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov II.
3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke, ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)? 3.
4.
a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja (koraki) sledijo? a)
b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza? b)
5.
a) Katere vrste dokaznih sredstev obstajajo? a)
b) Kakšen je način izvajanja dokaza po zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci? b)
c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od drugih? c)
d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva? d)
6.
a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu? a)
b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje? b)
c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča? c)
d) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)? d)
7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference? 7.
III. Ocenjevanje (vrednotenje) dokazov III.
8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe? 8.
9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka? 9.

 

I. Dokazno breme

1.

a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu?

Vsaka stranka dokazuje dejstva, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe nasprotne stranke (na primer, če tožnik ne more dokazati svojega zahtevka, se tožba zavrne). Dokaze predlagajo stranke in drugi udeleženci v postopku. Sodišče lahko pozove stranke in druge udeležence v postopku, da predložijo dodatne dokaze. Sodišče lahko zbira dokaze na svojo lastno pobudo, če je to potrebno za zaščito javnega interesa.

b) Ali obstajajo pravila, ki nekatera dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov?

Dejstev, za katera sodišče meni, da so splošno znana, ni treba dokazovati. Dejstev, ki so bila ugotovljena s pravnomočno sodbo v civilnopravnih zadevah, ni mogoče spodbijati v drugi civilnopravni zadevi med istimi strankami. Teh dejstev ne more spodbijati niti tretja oseba, ki sodeluje v zadevi. Pravnomočna sodba v kazenskih zadevah ali upravnih postopkih zavezuje sodišče, ki presoja civilnopravne posledice, ki izhajajo iz takšnega dejanja, samo v delu, ali se je dejanje zgodilo in ali je določena oseba storila takšno dejanje.

Če stranka prizna določeno dejstvo, na katerem temelji zahtevek ali obramba nasprotne stranke, sodišče šteje priznano dejstvo za dokazano, razen če bi to kršilo pravice ali zakonita upravičenja drugih udeležencev v postopku ali če je bilo priznanje dano pod vplivom prevare ali sile ali temelji na napaki.

Na vrh straniNa vrh strani

Poleg tega obstaja vrsta pravnih določb v pravnih aktih, ki urejajo materialno pravo, po katerih se določena dejstva domnevajo po zakonu (npr. domneva se, da je posestnik tudi lastnik stvari). Med postopkom pred sodiščem pa se lahko te domneve spodbija, to je, dokaže se nasprotno. Hkrati, če je bilo nekaj dokazano v eni zadevi, iste stranke tega ne morejo spodbijati v drugi zadevi, tj. drugačno stanje ne more biti ugotovljeno.

2. Do katere stopnje (materialne resnice) mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, zato da bi lahko na obstoj tega dejstva oprlo svojo odločitev (sodbo)?

Sodišče dopusti samo tiste dokaze, ki so pomembni za določeno zadevo. Sodišče mora pojasniti, zakaj je zavrnilo določen dokaz, ki je bil predložen sodišču. Sodišče oceni vse dokaze z vseh vidikov, natančno in objektivno v skladu z zakonom. Noben dokaz nima vnaprej določene pomembnosti za sodišče. Zakon lahko določa, da se določena potrdila domnevajo za pravilna.

II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov

3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke, ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)?

Dokaze predlagajo stranke in drugi udeleženci v postopku. Sodišče lahko pozove stranke in druge udeležence v postopku, da predložijo dodatne dokaze. Sodišče lahko zbira dokaze na svojo lastno pobudo, če je to potrebno za zaščito javnega interesa.

Če je treba dokaze zbrati zunaj pristojnosti sodišča, ki presoja v zadevi, in udeleženec v postopku ne more pridobiti takšnih dokazov, bo sodišče, ki presoja v zadevi, izdalo sklep o izvedbi procesnega dejanja pred sodiščem, znotraj pristojnosti katerega je dokaz mogoče pridobiti.

Na vrh straniNa vrh strani

4.

a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja (koraki) sledijo?

Veljavno pravo teh dejanj (korakov) ne ureja posebej. Ko sodišče sprejme dokument v papirnati obliki kot listinsko dokazilo, se vloži v spis in obravnava med zasedanjem sodišča. Če sodišče odredi ogled, gre sodišče na določen kraj, ga pregleda itd.

b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza?

Sodišče dopusti samo tiste dokaze, ki so pomembni za določeno zadevo. V skladu s tem lahko sodišče zavrne dokaze, ki niso pomembni za odločbo, pri tem pa mora navesti, zakaj je zavrnilo dokaze, ki so bili predloženi sodišču.

Če se v skladu z zakonom dejstvo šteje za dokazano z dokazom določene vrste ali v določeni obliki, tega dejstva ni mogoče dokazovati z dokazom kakšne druge vrste ali oblike.

Glej tudi odgovor na vprašanje I. 1. b.

5.

a) Katere vrste dokaznih sredstev obstajajo?

V civilnopravni zadevi se kot dokaz šteje vsak podatek, ki je v z zakonom določeni procesni obliki in na podlagi katerega sodišče v skladu s postopkom, določenim z zakonom, ugotavlja obstoj ali neobstoj dejstev, na katerih temeljijo zahtevki in ugovori strank in drugih udeležencev v postopku, ter drugih dejstev, pomembnih za pravično razsodbo določene zadeve. Kot dokazi se štejejo izjave prič, izjave strank ali tretjih oseb, listine, materialni dokazi, ogled ali mnenje izvedencev.

Na vrh straniNa vrh strani

b) Kakšen je način izvajanja dokaza po zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci?

Izjave prič: vsaka oseba, ki bi lahko poznala dejstva, pomembna za določeno zadevo, se lahko zasliši kot priča, razen če je ta oseba udeleženec v postopku.

Izjave strank in tretjih oseb: izjave strank in tretjih oseb glede dejstev, ki so jim znana in so pomembna za odločitev v zadevi.

Listine: listine so pisni dokumenti ali drugi dokumenti, ki so zabeleženi s fotografiranjem, video, avdio ali drugim načinom zapisovanja podatkov, ki vsebujejo podatke o dejstvih, ki so pomembna za odločitev v zadevi in ki jih je mogoče predložiti med zasedanjem sodišča v vidni obliki. Tudi uradna in osebna pisma se štejejo kot pisni dokumenti. Pisni dokumenti se predložijo kot originalni izvod, kopija ali izpisek. Če se dokument predloži kot kopija ali izpisek, ima sodišče pravico, da zahteva predložitev originalnega dokumenta na svojo lastno pobudo ali na predlog drugega udeleženca v postopku.

Materialni dokazi: materialni dokaz je stvar, katere obstoj ali značilnosti lahko pospešijo ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev v zadevi.

Ogled: med ogledom se nepremičnina, območje ali prizorišče dogodka podrobno opišejo in, če je to potrebno ali mogoče, se njihove pomembne značilnosti fotografirajo ali posnamejo na kakšen drug način. O ogledu se napravi zapisnik o izvedbi ogleda.

Izvedenski izvid in mnenje: sodišče lahko naroči izvedenski izvid in mnenje v zadevah, kjer je potrebno nepravno strokovno znanje za ugotovitev dejstev, pomembnih za določeno zadevo. Izvedenski izvid in mnenje poda forenzični izvedenec iz forenzične ustanove, uradno registrirani izvedenec ali druga usposobljena oseba, ki jo imenuje sodišče. Sodišče pri imenovanju izvedenca upošteva mnenja strank.

Na vrh straniNa vrh strani

c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od drugih?

Ne. Vendar lahko zakon določa, da se določena potrdila domnevajo za pravilna. Na primer, v skladu s členom 1(5) Zakona o notariatu se domneva, da notarski zapisi in notarske listine, ki so pripravljeni v skladu s pristojnostjo in so v skladu z zahtevami za formalno veljavnost, dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje.

d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva?

Če se v skladu z zakonom dejstvo šteje za dokazano z dokazom določene vrste ali v določeni obliki, tega dejstva ni mogoče dokazovati z dokazom kakšne druge vrste ali oblike.

6.

a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu?

Oseba, ki je povabljena za pričo, se mora odzvati na vabilo in pred sodiščem pričati po resnici o dejstvih, ki jo ji znana.

b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje?

Priča ima pravico, da odkloni pričanje:

  1. če je ali je bila poročena s tožnikom ali tožencem;
  2. če je potomec ali prednik tožnika ali toženca ali je bila poročena s takšnim prednikom ali potomcem;
  3. če je brat ali sestra tožnika ali toženca ali je bila poročena s takšnim bratom ali sestro;
  4. če takšna pravica izhaja iz drugega razloga, ki ga določa zakon.

Priča ima pravico, da odkloni pričanje zaradi tehtnih razlogov, če bi s svojim pričanjem povezala sebe, svojega zakonca, bivšega zakonca, starša, otroka, brata, sestro, starega starša ali vnuka s kaznivim dejanjem ali drugim neprimernim dejanjem.

Na vrh straniNa vrh strani

c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča?

Če pozvana priča ne pride na sodišče brez zakonitega zadržka, lahko sodišče odredi kazen ali prisilno privedbo priče. Če priča zavrne dati prisego, pričati ali odgovoriti na vprašanje brez tehtnega razloga, lahko sodišče odredi kazen ali pridržanje priče. Pričo se lahko pripre za največ tri mesece, vendar se pripor ne nadaljuje po zaključku obravnave določene zadeve pred sodiščem ali po pričanju priče ali zaprisegi ali potem, ko preneha potreba po zaslišanju priče.

Če udeleženec v postopku, ki predlaga zaslišanje priče, umakne predlog ali potreba po zaslišanju priče preneha obstajati zaradi kakšnega drugega razloga, se priča, ki je izostala, ne kaznuje, plačana kazen pa se ne povrne. Sodišče lahko na lastno pobudo ali na predlog stranke odredi, da priča plača nadomestilo za pravne stroške, ki so nastali z njeno odklonitvijo, da bi prisegla ali pričala, ali zaradi njenega izostanka na predhodnem zaslišanju ali sodni obravnavi.

d) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)?

Državni uslužbenci in uslužbenci lokalnih samoupravnih enot, ki po zakonu ne smejo razkriti državnih ali poslovnih skrivnosti ali drugih zaupnih informacij, s katerimi se seznanijo zaradi svojega položaja, ne smejo biti zaslišani kot priče glede takšnih podatkov.

Naslednje osebe ne smejo biti zaslišane kot priče brez dovoljenja osebe, v katere korist je bila pričam naložena dolžnost, da varujejo skrivnost:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. zastopniki v civilnopravnih zadevah ali kazenski odvetnik v kazenskopravnih zadevah glede dejstev, s katerimi so se seznanili med opravljanjem dolžnosti;
  2. zdravniki ali drugi zaposleni v zdravstvenih ustanovah v zvezi z dejstvi, ki jim jih je zaupal pacient, razen če zakon ne določa drugače.

Verski spovednik ne sme biti zaslišan kot priča o zadevah, ki so mu bile zaupane. Kot priče ne smejo biti zaslišane osebe, če zakon prepoveduje zaslišanje takšne osebe v civilnem postopku. Sodišče lahko zavrne zaslišanje osebe, mlajše od 15 let, ali osebe, ki je zaradi fizične ali duševne invalidnosti nesposobna pravilno razumeti dejstva, pomembna za zadevo, ali pričati po resnici v zvezi s takšnim dejstvi.

Po potrebi se priča, mlajša od 15 let, zasliši v navzočnosti učitelja, psihologa, starša ali skrbnika, ki lahko z dovoljenjem sodišča priči tudi zastavlja vprašanja. Sodišče lahko odstrani udeleženca v postopku iz sodne dvorane za čas zaslišanja priče, ki je mladoletna, če je to potrebno za ugotovitev resnice. Po vrnitvi udeleženca v postopku se pričanje mladoletne priče prebere udeležencu, ki ima pravico, da pričo zasliši. Po potrebi lahko sodišče pričo, mlajšo od 15 let, po njenem pričanju odstrani iz sodne dvorane.

7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference?

Vsaka priča se zasliši posamično. Priče, ki še niso bile zaslišane, ne smejo biti navzoče v sodni dvorani med obravnavo. Priča, ki je že bila zaslišana, ostane v sodni dvorani do konca obravnave, razen če ji sodišče dovoli, da predčasno odide. Sodišče mora ugotoviti identiteto priče in njen poklic, izobrazbo, stalno prebivališče, njeno povezavo z zadevo ter odnose s strankami in tretjimi osebami. Sodišče pričo pozove, da naj v zvezi z zadevo govori samo resnico. Udeleženec v postopku, ki predlaga, da se nekdo pozove kot priča, prvi zastavlja vprašanja priči, nato pa jo zaslišijo drugi udeleženci v postopku. Pričo, ki je bila pozvana na pobudo sodišča, najprej zasliši tožnik. Sodišče ima pravico, da zasliši pričo med njenim celotnim zaslišanjem. Sodišče ima pravico izločiti zavajajoča vprašanja in vprašanja, ki niso pomembna za zadevo.

Veljavno pravo ali sodna praksa ne določata pogojev za uporabo televizije ali videokonference.

III. Ocenjevanje (vrednotenje) dokazov

8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe?

Zakon tega vprašanja ne ureja, zato velja pravilo proste presoje dokazov s strani sodišča.

9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka?

Izjave strank in tretjih oseb glede dejstev, ki so jim znana in so pomembna za odločbo v zadevi, se presojajo skupaj z drugimi dokazi, zbranimi v zadevi. Izjava pravnega zastopnika se šteje kot izjava stranke ali tretje osebe, katere pravni zastopnik je. Stranke, tretje osebe in njihovi pravni zastopniki lahko dajo izjave pod prisego glede dejstev, ki so posebej pomembna za zadevo. Izjava pod prisego se lahko pridobi od osebe, ki je k temu dala svoje pisno soglasje. Stranka ima pravico predlagati, da se izjava stranke, nasprotne stranke ali tretje osebe in njihovih pravnih zastopnikov da pod prisego. Če stranka želi dati izjavo pod prisego na predlog stranke, se ta predlog predloži v pisni obliki.

Nadaljnje informacije

  • Zakonik o civilnem postopku eesti keel - English

« Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Splošne informacije | Estonija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 10-01-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo