Evropska komisija > EPM > Pridobivanje dokazov in način dokazovanja > Belgija

Zadnja sprememba: 02-11-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Belgija

 

KAZALO

I. Dokazno breme I.
1.
a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu? a)
b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov? b)
2. Do katere stopnje (materialne resnice) mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, zato da bi lahko na obstoj tega dejstva oprlo svojo odločitev (sodbo)? 2.
II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov II.
3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke, ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)? 3.
4.
a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja (koraki) sledijo? a)
b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza? b)
5.
a) Kakšne vrste dokaznih sredstev obstajajo? a)
b) Kakšen je način izvajanja dokaza po zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci? b)
c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od ostalih? c)
d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva? d)
6.
a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu? a)
b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje? b)
c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča? c)
d) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)? d)
7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference? 7.
III. Ocenjevanje (vrednotenje) dokazov III.
8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe? 8.
9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka? 9.

 

I. Dokazno breme

1.

a) Kakšna so pravila o dokaznem bremenu?

Pravni sistem Belgije ločuje med civilnim pravom in gospodarskim pravom. Gospodarsko pravo je posebna pravna panoga, ki se uporablja za trgovce, civilno pravo pa je splošno pravo.

Dokazno pravo na področju civilnega prava je urejeno v Civilnem zakoniku od oddelka 1315. Je zaprt sistem s strogo urejenimi dokaznimi sredstvi (podrobnosti so navedene v odgovoru na vprašanje 5a).

Dokazno pravo na področju gospodarskega prava je urejeno v oddelku 25 Trgovinskega zakonika. Njegovi najpomembnejši značilnosti sta odprtost sistema in sorazmerna svoboda glede dokaznih sredstev v trgovinskih zadevah. Oddelek 25 Trgovinskega zakonika določa: „Poleg dokaznih sredstev, ki so dovoljena na področju civilnega prava, se lahko trgovinsko razmerje dokaže tudi z izpovedbo prič v vseh zadevah, v katerih sodišče odloči, da je to dopustno, razen če je za posebne okoliščine določeno drugače. Dokaz o prodaji in nakupu je lahko v obliki potrjenega računa, brez poseganja v druga dokazna sredstva, ki so zakonsko dopustna v trgovinskih zadevah.“

Tehnične postopkovne vidike v zvezi z dokazi v civilnih in gospodarskih zadevah ureja Sodni zakonik od oddelka 870. Oddelek 876 Sodnega zakonika določa, da sodišče, pri katerem poteka sodni postopek, sprejme odločitev na podlagi pravil o dokazovanju, ki se uporabljajo za vrsto zadevnega postopka. Postopek je civilni ali gospodarski.

Dokaz o dejstvu, domnevi ali trditvi mora predložiti stranka, ki se opira na ta dokaz. Oseba, ki zahteva izpolnitev obveznosti, mora dokazati, da obveznost obstaja. Nasprotno mora oseba, ki trdi, da ni dolžna izpolniti obveznosti, dokazati, da je obveznost prenehala s plačilom ali na drugačen način (oddelek 1315 Civilnega zakonika). V pravnem sporu mora vsaka stranka predložiti dokaze o dejstvih, ki jih navede (oddelek 870 Sodnega zakonika: „actori incumbit probatio”). Potem mora nasprotna stranka spodbijati dokazno vrednost dejstev, če je to mogoče in dovoljeno.

Na vrh straniNa vrh strani

b) Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče spodbiti te domneve z izvedbo (predložitvijo) dokazov?

Če ni pridržkov zaradi javnega reda ali državne varnosti, se lahko dokažejo vsa dejstva. Pravica dokazovanja v postopku je omejena s tremi pogoji. Prvič, dejstvo, ki se dokazuje, mora biti pomembno za zadevo. Drugič, dejstvo mora biti odločilno, kar pomeni, da bo prispevalo k odločitvi sodišča. Tretjič, dejstvo mora biti takšno, da je dokaz o njem dopusten: ne smejo se kršiti pravice do zasebnosti, poslovne tajnosti in tajnosti pisem.

Domneve lahko običajno spodbija nasprotna stranka. Spodbijati ni mogoče le neizpodbojnih domnev („iure et de iure“); v nekaterih primerih je izvajanje dokazov, ki spodbijajo takšne domneve, celo nezakonito. Izpodbojne domneve („iuris tantum“) se lahko spodbijajo z nasprotnimi dokazi: dopustna dokazna sredstva so urejena na področju civilnega prava, ne pa tudi v gospodarskem pravu.

2. Do katere stopnje (materialne resnice) mora biti sodišče prepričano o nekem dejstvu, zato da bi lahko na obstoj tega dejstva oprlo svojo odločitev (sodbo)?

Sodišče mora biti prepričano v resničnost trditev, ki jih predložijo stranke. O tem se prepriča na podlagi dokazov in njihove verodostojnosti. Če sodišče meni, da lahko predložena trditev pomaga rešiti spor in zanesljivo izraža resnično stanje, oceni, da ima ta trditev dokazno vrednost. Trditev se šteje kot dokaz, šele ko sodišče oceni, da ima dokazno vrednost.

Na vrh straniNa vrh strani

Dokazna vrednost je subjektivna, dokazna moč pa je izključno objektivna. Dokazna moč je odvisna od zanesljivosti, ki jo mora imeti dokaz. Zakon daje dokazno moč le tistim elementom, ki so dovolj zanesljivi, sicer sodišče ne more sprejeti ustrezne odločitve. To velja za listinske dokaze. Če sodišče razlaga vsebino zakonito pridobljene listine v nasprotju z dejanskim besedilom, krši dokazno moč listine. Stranka, ki ne uspe, lahko navede to kot pritožbeni razlog pri pritožbenem sodišču.

II. Izvajanje (pridobivanje) dokazov

3. Ali pridobivanje dokazov vedno zahteva predlog stranke, ali sme sodnik v določenih primerih prav tako izvajati dokaze po lastni presoji (po uradni dolžnosti)?

Stranka, ki uveljavlja trditev, mora to trditev tudi dokazati. V nekaterih primerih lahko sodišče pozove stranko, da predloži dokaze, na primer kadar so osebe pod prisego (oddelek 1366 Civilnega zakonika). Sodišče lahko pod strogimi pogoji pozove stranko, da priča pod prisego, zato da lahko rešitev spora utemelji na takšni izpovedbi ali le določi znesek, ki ga je treba dodeliti.

Sodišče lahko zasliši stranke in določi zaslišanje prič, razen če to prepoveduje zakon (oddelek 916 Sodnega zakonika). Poleg tega lahko naroči pripravo izvedenskega mnenja, da se ugotovijo posamezna dejstva ali zagotovi strokovni nasvet (oddelek 962 Sodnega zakonika).

4.

a) Če je dokaznemu predlogu stranke ugodeno, katera dejanja (koraki) sledijo?

Preiskovalne ukrepe mora zahtevati ena od strank z vložitvijo glavnega ali dodatnega predloga. Sodišče se lahko pri odločitvi o tem vprašanju strinja s sprejetjem predloga ali pa takšno sprejetje zavrne, v obeh primerih pa mora navesti razloge.

Na vrh straniNa vrh strani

Pri preiskavi listin (oddelek 883 Sodnega zakonika) ali preiskavi o ponarejanju (oddelek 895 Sodnega zakonika) sodišče pozove stranke, da nastopijo pred sodiščem (s pravnim zastopnikom ali brez njega) ter prinesejo vse listine, dokumente in pogodbe ali domnevno ponarejen dokument. Sodišče lahko takoj obravnava zadevo in odloči o njej ali odredi, da se zadeva vloži v sodni pisarni, potem lahko določi preiskovalne ukrepe ali zahteva, da jih opravijo izvedenci. Na koncu sodišče sprejme odločitev o preiskavi listin ali preiskavi o ponarejanju.

Če stranka predlaga izvajanje dokazov z izpovedbo ene ali več prič, lahko sodišče sprejme dokaze, če so dopustni (oddelek 915 Sodnega zakonika). Sodišče lahko določi zaslišanje prič, če tega zakon ne prepoveduje. Priče pozove sodni tajnik najmanj osem dni pred dnevom zaslišanja. Priče morajo zapriseči, potem pa vsako posebej zasliši sodnik. Sodišče lahko postavi vprašanja po lastni presoji ali vprašanja, ki jih predlaga ena od strank. Potem ko se izpovedba zapiše, prebere, po potrebi popravi in dopolni, je zaslišanje priče zaključeno.

Sodišče lahko zahteva izvedensko preiskavo, da se reši spor ali prepreči njegov nastanek. S preiskavo se lahko ugotovi samo dejansko stanje ali zagotovi strokoven nasvet (oddelek 962 Sodnega zakonika). Izvedenec pripravi mnenje pod nadzorom sodišča. Stranke morajo izvedencu izročiti vse potrebne dokumente in izpolniti vse njegove razumne zahteve. Izvedenec mora predložiti mnenje do datuma, navedenega v sodnem nalogu. Če je izvedensko mnenje v nasprotju z mnenjem sodišča, ga sodišču ni treba upoštevati.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodišče lahko po lastni presoji ali na predlog strank določi, da se izvede preiskava na kraju samem (oddelek 1007 Sodnega zakonika). Preiskavo, pri kateri so lahko stranke navzoče ali ne, izvede sodnik, ki jo je odredil, ali za to pristojna oseba. Pri tem se pripravi uradno poročilo o vseh opravljenih ukrepih in vseh ugotovitvah ter se pošlje vsem strankam.

b) V katerih primerih lahko sodišče zavrne dokazni predlog stranke za izvedbo dokaza?

Sodišče lahko vedno zavrne predlog stranke o izvedbi preiskovalnega ukrepa. Izvesti ga mora, le če prejme uradno navodilo (oddelek 873 Sodnega zakonika).

5.

a) Kakšne vrste dokaznih sredstev obstajajo?

(Splošno) civilno pravo določa pet vrst dokaznih sredstev: listinske dokaze, izpovedbe prič, domneve, priznanje strank in zaprisežene izjave (pisne izjave pod prisego) (oddelek 1316 Civilnega zakonika).

Listinski dokazi (oddelek 1317 Civilnega zakonika) se lahko predložijo v obliki verodostojnega dokumenta (listine) ali zasebnega dokumenta. Verodostojni dokument (listina) je dokument, ki ga v zakonsko določeni obliki pripravi pooblaščen javni uradnik (kot je notar ali matičar), ter je v razmerju med strankami in do tretjih oseb popoln dokaz njegove vsebine. Priznan zasebni dokument, ki ga podpišejo vse zadevne stranke in je sestavljen v toliko izvodih, kot je strank, je popoln dokaz med strankami. Dokument mora biti v pisni obliki, če je predmet takšnega dokumenta znesek ali stvar v vrednosti več kot 375 EUR (oddelek 1341 Civilnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

Izpovedbe prič (oddelek 1341 Civilnega zakonika) niso dopustne, če nasprotujejo vsebini pisnih dokazov ali jo dopolnjujejo. Izpovedbe prič so dopustne, če obstajajo le listinski dokazi prima facie ali če ni mogoče predložiti listinskih dokazov.

Domneve (oddelek 1349 Civilnega zakonika) so ugotovitve na podlagi zakona ali ugotovitve sodišča, ki temeljijo na znanem dejstvu in katerih namen je ugotoviti neznano dejstvo. Domneve ne morejo ovreči vsebine pisnih dokumentov, lahko pa so, podobno kot izpovedbe prič, dokaz prima facie, ki ga je treba dopolniti s pisnim dokazom, in lahko nadomestijo pisne dokaze, kadar jih ni mogoče predložiti.

Priznanje strank (oddelek 1354 Civilnega zakonika) je lahko sodno ali zunajsodno. Sodno priznanje je izjava stranke ali njenega pravnega zastopnika in je dokaz zoper stranko, ki da takšno priznanje. Za zunajsodno priznanje ne veljajo formalne zahteve.

Zapriseženo izjavo (oddelek 1357 Civilnega zakonika) da ena od strank (odločilna zaprisežena izjava) ali jo zahteva sodišče. Odločilna zaprisežena izjava je odločilen dokaz le v korist ali škodo osebe, ki jo je dala.

Dokazi v gospodarskih zadevah (oddelek 25 Trgovinskega zakonika) niso zakonsko določeni, kot posebno dokazno sredstvo je opredeljen le potrjen račun v primeru prodajne pogodbe. Potrjen račun je vedno lahko veljaven dokaz za trgovca, druge pisne dokumente, ki se lahko uporabijo kot dokaz, pa mora predložiti nasprotna stranka.

b) Kakšen je način izvajanja dokaza po zaslišanju prič in ali se ta način razlikuje od zaslišanja izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi z dokazovanjem z listinami in z izvedenci?

Izpovedbo prič kot samostojno dokazno sredstvo ureja Civilni zakonik, Sodni zakonik pa ureja tehnična postopkovna vprašanja v zvezi z izpovedbo priče. Izvedensko mnenje je eno od dokaznih sredstev, ki je urejeno v Sodnem zakoniku. Stranke lahko sodišču predlagajo priče, ne morejo pa določiti izvedencev po lastni presoji. To lahko stori le sodišče.

Na vrh straniNa vrh strani

Listinski dokazi imajo dokazno vrednost in sodišče mora upoštevati njihovo vsebino, kar pa ne velja za izvedenska mnenja. Če je izvedensko mnenje v nasprotju s prepričanjem sodnika, mu ga ni treba upoštevati (oddelek 986 Sodnega zakonika).

c) Ali so določeni dokazi (dokazna sredstva) močnejši od ostalih?

Zakonsko urejena dokazna sredstva so hierarhično razvrščena. Hierarhično najvišje so priznanja in zaprisežene izjave. Pisni dokument je vedno višje od izpovedb prič in domnev. Verodostojni dokumenti (listine) so popoln dokaz v razmerju med strankami in do tretjih strank, priznan zasebni dokument pa je popoln dokaz le v razmerju med strankami. Na izpovedbe prič in domneve se je mogoče opreti, le če so listinski dokazi nepopolni ali če ni mogoče predložiti listinskih dokazov o razmerju, ki ga je treba dokazati.

d) Ali so določeni načini dokazovanja obvezni, zato da bi dokazali določena dejstva?

Odgovor, ali je dokazno sredstvo zakonsko urejeno ali ne, je odvisen od tega, ali spada dejstvo na področje civilnega ali gospodarskega prava. Na področju civilnega prava je treba predložiti pisni dokument (listino ali zasebni dokument) za zneske ali stvari, katerih vrednost presega 375 EUR (oddelek 1341 Civilnega zakonika). Kot dokaz se lahko sprejmejo le takšni dokumenti; izpovedbe prič in domneve niso dopustne. Kljub temu so dopustne v gospodarskih zadevah, če presegajo vsebino dokumentov ali so v nasprotju z njo.

6.

a) Ali so priče dolžne pričati po zakonu?

Ne; priče se zaslišijo na predlog strank ali na zahtevo sodišča (oddelek 915–916 Sodnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

b) V katerih primerih lahko priča zavrne pričanje?

Če pozvana priča izjavi, da obstajajo zakonsko utemeljeni razlogi za zavrnitev pričanja, o tem odloči sodišče. Utemeljeni razlogi med drugim vključujejo obveznost priče do varstva poslovne tajnosti (oddelek 929 Sodnega zakonika).

c) Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča?

Oseba, ki je pozvana kot priča, mora priti na sodišče. Če ne pride, jo lahko sodišče na predlog ene od strank pozove s sodnim pozivom na obravnavo, ki ji ga vroči sodni izvršitelj (oddelek 925 Sodnega zakonika). Oseba, pozvana kot priča, ki ne pride na sodišče, je kazensko odgovorna in mora plačati denarno kazen (oddelek 926 Sodnega zakonika).

d) Ali od določenih oseb ni mogoče izvesti dokazov (jih zaslišati kot priče)?

Izpovedba priče je neveljavna, če oseba ne sme nastopiti kot priča (oddelek 931(1) Sodnega zakonika).

Mladoletnik, mlajši od petnajst let, ne sme biti zaslišan pod prisego. Vse njegove izjave se lahko uporabijo le kot informacije (oddelek 931(1) Sodnega zakonika).

Mladoletnika, ki je dovolj razsoden, lahko zasliši sodnik ali oseba, ki jo določi sodnik, v vseh sodnih postopkih na zahtevo mladoletnika ali po odredbi sodišča, čeprav lahko v zadnjem primeru mladoletnik zavrne pričanje (oddelki od 931(3) do (7) Sodnega zakonika).

Potomci se ne smejo zaslišati v primerih, v katerih imajo interes njihovi predniki (oddelek 931(2) Sodnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

7. Kakšna je vloga sodnika in strank pri zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je mogoče pričo zaslišati s pomočjo novih tehnologij, kot npr. televizije ali videokonference?

Stranke se ne smejo neposredno pogovarjati s pričami ali jih prekiniti, ampak morajo vedno nagovoriti sodišče (oddelek 936 Sodnega zakonika). Sodišče lahko po lastni presoji ali na predlog stranke postavi priči kakršno koli vprašanje, ki bo prispevalo k pojasnitvi ali dopolnitvi dokaza (oddelek 938 Sodnega zakonika).

Posredno pričanje je veljavno. Določena niso nobena pravna pravila ali načela, na podlagi katerih bi se lahko nasprotovalo takšnemu pričanju. Poleg tega oddelek 924 Sodnega zakonika omogoča sodišču, da pričo zasliši tam, kjer dejansko je, če lahko priča dokaže, da ne more priti na sodišče.

III. Ocenjevanje (vrednotenje) dokazov

8. Kjer stranka ni pridobila dokaza zakonito (legalno), ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe?

Nezakonito pridobljenih dokazov ni mogoče uporabiti na sodišču. Sodišče jih ne sme upoštevati v sodbi. Če so bili dokazi pridobljeni s kršitvijo zasebnosti, poslovne tajnosti ali tajnosti pisem, so nezakoniti in nedopustni.

9. Ali bi se moja lastna izjava štela kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka?

Dokumenti, ki jih predloži stranka, se ne smejo uporabiti kot dokaz v korist te stranke. Le na področju gospodarskega prava lahko račun (ki ga sprejme potrošnik) v prodajnem poslu velja kot dokaz, ki ga lahko predloži trgovec, čeprav je to dokument, ki ga je sam izdal. Kot dokaz poslov med trgovci lahko sodišče sprejme pravilno vodene poslovne knjige.

Sodno priznanje je izjava stranke ali njenega pravnega zastopnika. Takšna izjava je popolni dokaz zoper osebo, ki da takšno priznanje.

« Pridobivanje dokazov in način dokazovanja - Splošne informacije | Belgija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 02-11-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo