Evropska komisija > EPM > Izvršitev sodb > Švedska

Zadnja sprememba: 30-08-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Izvršitev sodb - Švedska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah? 1.
2. Kateri so pogoji za izdajo izvršljivega pravnega naslova ali odločbe? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Vsebinski pogoji 2.2.
3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršitve? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kolikšna je veljavnost takšnih ukrepov? 3.3.
4. Ali se je mogoče pritožiti zoper odločbo o odobritvi takšnega ukrepa? 4.

 

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršitev v skladu z Zakonom o izterjavi dolga (utsökningsbalken)

Z „izvršitvijo“ (verkställighet) izvršilni organ prisilno uveljavi obveznost, ki je bila preverjena s strani sodišča ali po kakšnem drugem posebnem postopku. Najpogosteje izvršeni vrsti obveznosti sta plačilna obveznost in obveznost izselitve iz stanovanja. Posebna vrsta izvršitve so ukrepi zavarovanja (säkerhetsåtgärder), kot sta rubež ali zaseg (kvarstad).

Plačilna obveznost se izvrši z zasegom (utmätning). Ta omogoča, da se dolžnikovo premoženje odvzame za poravnavo dolga.

Obveznosti, razen plačilne obveznosti, kot je obveznost izselitve iz stanovanja, in ukrepi zavarovanja, kot je zaseg, se izvršijo z načini, določenimi v Zakonu o izterjavi dolga. Obveznost izselitve iz stanovanja se na primer izvrši z deložacijo. Sicer pa izvršilni organ zadevni stranki odredi izpolnitev njegovih ali njenih obveznosti ali pa spoštovanje prepovedi ali druge zahteve. Organ pa lahko tudi sam sprejme potrebne ukrepe. Naloži lahko globe.

Izvršitev v skladu z Zakonom o starših in otrocih (föräldrabalken)

Zahtevek za izvršitev se lahko vloži za odločbe v zvezi z vzgojo in varstvom otrok, življenjskimi pogoji otrok in stiki z otroki. Izvršilna odločba lahko v primeru kršitve določa globo ali pa izterjavo s strani policije.

2. Kateri so pogoji za izdajo izvršljivega pravnega naslova ali odločbe?

2.1. Postopek
Izvršitev v skladu z Zakonom o izterjavi dolga

Temeljna predpostavka za izvršitev je sodna odločba ali drug izvršljiv pravni naslov, ki določa izpolnitev obveznosti.

Na vrh straniNa vrh strani

Podlaga za izvršitev so lahko naslednji izvršljivi pravni naslovi:

  1. sodba, sklep ali odločba sodišča;
  2. poravnava, ki jo je potrdilo sodišče;
  3. globa, sprejeta na zunajsodni poravnavi (strafföreläggande), ali globa, sprejeta na mestu samem (ordningsbot);
  4. arbitražna odločba;
  5. pisna izjava, v navzočnosti dveh prič, o plačevanju preživnine v skladu z Zakonom o zakonski zvezi (äkteskapsbalken) ter Zakonom o starših in otrocih;
  6. odločba upravnega organa, ki se lahko izvrši v skladu s posebnimi pravili;
  7. listina, ki se lahko izvrši v skladu s posebnimi pravili;
  8. odločba izvršilnega urada (glej spodaj) v primeru plačilnega naloga ali skrajšanega postopka za izvršljiv pravni naslov (handräckning).

Ko je izvršljiv pravni naslov izdan, za izvršitev ni potrebna nobena nadaljnja odločba sodišča ali drugega organa.

Izvršitev izvede državni organ, tj. izvršilni urad (kronofogdemyndigheten). Izvršilni urad je na primer tisti, ki odredi zaseg. Celotno pravno odgovornost za izvršitev ima sodni izvršitelj (kronofogde), medtem ko samo izvršitev običajno izvedejo drugi sodni izvršitelji (förrättningsmän).

Pomemben del dejavnosti izvršilnega urada je zbiranje podatkov o dolžniku in njegovem ali njenem premoženju. Dolžniki morajo zagotoviti podrobnosti o svojem premoženju in potrditi točnost podatkov, ki jih predložijo v pisnem seznamu ali na zaslišanju; kršitev te obveznosti je kaznivo dejanje. Izvršilni urad lahko od dolžnika tudi zahteva predložitev takšnih podatkov, nespoštovanje tega pa se kaznuje z globo, ki jo naloži okrožno sodišče (tingsrätt) na zahtevo izvršilnega urada.

Na vrh straniNa vrh strani

Tretje osebe morajo v izvršilnih zadevah prav tako zagotoviti informacije (glej spodaj pod 3.2). Ravnanje v skladu z obveznostjo zagotovitve podatkov se lahko izsili z globami ali zaporno kaznijo (häktning).

Izvršilni predlog lahko vloži upravičenec ali njegov zastopnik v pisni ali ustni obliki. V ustnem predlogu se vlagatelja, tj. oseba, ki zahteva izvršitev, predstavi na izvršilnem uradu. V nekaterih okoliščinah je predlog mogoče vložiti prek računalniškega medija. Pisni predlog mora podpisati vlagatelj ali njegov zastopnik.

Izvršitev je treba običajno vložiti pri izvršilnem uradu na območju dolžnikovega stalnega prebivališča. Zaseg se lahko predlaga tudi na primer v okraju, v katerem je premoženje.

V izvršilnih zadevah je treba plačati takso za državne stroške. Če pride do izvršitve, mora stroške praviloma povrniti oseba, zoper katero se izvršitev zahteva, če je to možno. Na splošno je za stroške izvršitve odgovoren državi tudi vlagatelj. Pravilo o odgovornosti vlagatelja ne velja v primeru zahtevkov za plačevanje preživnine v skladu z Zakonom o zakonski zvezi ali Zakonom o starših in otrocih ali tujih zahtevkov za plačevanje preživnine, ki se izvršijo na Švedskem, če zahtevek ni starejši od petih let.

V skladu z osnovnim pravilom se za vsak izvršljiv pravni naslov, za katerega se zahteva izvršitev, zaračuna taksa. V primeru civilno pravnega zahtevka je osnovna taksa običajno 1000 SEK. V nekaterih primerih zasega pa je osnovna taksa 500 SEK. To velja, če je vlagatelj zahteval le zaseg plač ali osebnih dohodkov. Nižja osnovna taksa velja tudi v primeru zasega za plačilo davkov ali dajatev.

Na vrh straniNa vrh strani

Druge takse so taksa za pripravo, prodajo in druge stroške.

Izvršitev v skladu z Zakonom o starših in otrocih

Izvršilni predlog se lahko vloži za sodbe ali sodne odločbe rednega sodišča v zvezi z vzgojo in varstvom otroka, življenjskimi pogoji otroka in stiki z otrokom ali izročitvijo otroka. Sporazum, sklenjen med staršema, o vzgoji in varstvu, življenjskih pogojih ter stikih z otrokom je tudi izvršljiv, če ga je potrdil odbor za socialno varstvo (socialnämnden).

V tem primeru poteka izvršitev prek okrajnega upravnega sodišča (länsrätt). Običajno je treba izvršilni predlog vložiti pri sodišču v okraju, v katerem stalno ali začasno prebiva oseba, ki skrbi za otroka. Če je otrok v tem času v drugem okraju, je pristojno tudi sodišče tega okraja.

2.2. Vsebinski pogoji
Izvršitev v skladu z Zakonom o izterjavi dolga

V nekaterih primerih je izvršitev lahko ovirana.

To se zgodi, če je izvršljiv pravni naslov tako nejasen, da ga ni mogoče izvršiti.

Če oseba, zoper katero se zahteva izvršitev, trdi, da je bila obveznost – na primer plačilna obveznost – izpolnjena od izdaje izvršljivega pravnega naslova, mora to dokazati, da se izogne izvršitvi.

Dolžnik lahko tudi trdi, da ima nasprotno terjatev zoper vlagatelja za pobot zahtevka, ki se izvršuje. To je ovira za izvršitev, če lahko izvršilni urad ugotovi, da je nasprotna terjatev prav tako predmet izvršljivega pravnega naslova ali da zanjo obstaja pisni dokaz.

Če se izvršljiv pravni naslov razveljavi, je treba izvršitev nemudoma ustaviti. V nekaterih primerih lahko sodišče odredi, da se zahtevek ne izvrši.

Na vrh straniNa vrh strani

Izvršitev v skladu z Zakonom o starših in otrocih

V nekaterih primerih je izvršitev lahko ovirana.

Če je otrok že dopolnil 12 let, izvršitev ne sme potekati zoper njegovo voljo, razen če je okrajno upravno sodišče prepričano, da bi bila izvršitev v najboljšem interesu otroka. Enako velja, če otrok še ni star 12 let, vendar je že dosegel takšno stopnjo zrelosti, da je prav tako treba upoštevati njegove želje.

Okrajno upravno sodišče lahko tudi zavrne izvršitev, če je jasno, da so se okoliščine spremenile, odkar je redno sodišče sprejelo odločbo ali odkar je odbor za socialno varstvo odobril sporazum med staršema, vložen pa je zahtevek za ponovno obravnavo zadeve v najboljšem interesu otroka.

Okrajno upravno sodišče lahko izvršitev zavrne tudi v drugih primerih, če obstaja znatna nevarnost, da lahko to škodi otrokovemu telesnemu ali duševnemu zdravju.

3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršitve?
Izvršitev v skladu z Zakonom o izterjavi dolga

Za zaseg premoženja morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Premoženje mora:

  • pripadati dolžniku,
  • biti prenosljivo in
  • imeti denarno vrednost.

Načeloma se lahko zasežejo vse vrste premoženja. To velja za premičnine in nepremičnine.

Premičnine ne vključujejo le premoženja, kot so avtomobili, čolni ali naprave, ampak tudi terjatve, kot je dobroimetje v banki, in različne vrste pravic, kot je pravica uporabe premoženja ali pravica do deleža zapuščine pokojne osebe.

Na vrh straniNa vrh strani

Zasežejo se lahko tudi plače, pokojnine in podobni dohodki.

Nekaterih vrst premoženja pa ni mogoče zaseči. To velja za nujne življenjske potrebščine, kot so:

Nekatere vrste premoženja je tudi mogoče zaščititi pred zasegom po določenih pravilih. To na primer velja za prejeto odškodnino. Če prejme dolžnik odškodnino za telesno poškodbo, nezakonito pridržanje, nezakonit sodni pregon, obrekovanje ali podobno, se sredstva ne smejo zaseči pred plačilom. Po plačilu sredstev, se teh ne sme zaseči, če so ločena od ostalega premoženja in če so namenjena zadovoljitvi potrebe po podpori, ki obstaja še naprej. Odškodnina za druge vrste škode, kot sta bolečina in trpljenje, se ne sme zaseči, dokler ne pretečeta dve leti od datuma plačila.

Zaseže se lahko le del plače ali osebnega dohodka, in sicer tolikšen del, ki presega znesek, ki ga dolžnik potrebuje za preživljanje samega sebe in svoje družine.

Pri zasegu plač in osebnih dohodkov je treba dati prednost zahtevkom za plačilo preživnine v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in Zakonom o starših in otrocih.

3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?
Izvršitev v skladu z Zakonom o izterjavi dolga

Ko se premoženje zaseže, dolžnik nima več enakega nadzora nad njim kot prej. Dolžnik ne sme razpolagati s premoženjem v škodo vlagatelja tako, da ga prenese ali kako drugače ravna z njim, brez soglasja izvršilnega urada, ki je lahko odobreno iz posebnih razlogov in po zaslišanju vlagatelja.

Na vrh straniNa vrh strani

Oseba, ki razpolaga s premoženjem nezakonito, se kaznuje.

Odločbe o zasegu dajejo prednostno pravico do premoženja.

V izvršilnih zadevah morajo tretje osebe dati podatke o kakršnih koli terjatvah, ki jih ima dolžnik zoper njih, ali drugih poslih, ki so lahko pomembni za presojo o tem, ali ima dolžnik premoženje, ki ga je mogoče zaseči. Za tretje osebe velja tudi zahteva po razkritju, če imajo premoženje, ki pripada dolžniku, na primer če imajo premoženje, na katerem imajo zastavno pravico ali ga imajo v hrambi. Banka mora zato zagotoviti podatke o dobroimetju v banki in bančnih sefih, ki pripadajo dolžniku, ter o dolžnikovem premoženju, ki je shranjeno v banki. Dolžnost razkritja teh podatkov velja tudi za osebe, ki so z dolžnikom v tesnem osebnem odnosu.

Podatki se lahko od tretjih oseb zahtevajo pisno ali ustno, če pa je potrebno, se lahko tretjo osebo tudi pokliče na zaslišanje. Kot prisilno sredstvo za upoštevanje tega se lahko naloži globa ali zaporna kazen.

3.3. Kolikšna je veljavnost takšnih ukrepov?

Časovne omejitve trajanja zasega ni. Vseeno velja pravno načelo, da je treba zaseženo premoženje nemudoma prodati.

Za prisilno izselitev je določeno pravilo, da jo je treba, če je to mogoče, izvršiti v štirih tednih, potem ko izvršilni urad prejme vso potrebno dokumentacijo.

4. Ali se je mogoče pritožiti zoper odločbo o odobritvi takšnega ukrepa?

Izvršitev v skladu z Zakonom o izterjavi dolga

Zoper odločbe izvršilnega urada se praviloma lahko vloži pritožba. Pritožbe je treba v pisni obliki vložiti pri okrožnem sodišču na območju izvršilnega urada v skladu s predpisi, ki jih določa vlada. En izvod dokumenta je treba poslati izvršilnemu uradu.

Pritožbo zoper odločbo izvršilnega urada lahko vloži oseba, za katero ima ta odločba negativni učinek. Za vložitev pritožbe zoper odločbo o zasegu osebnih dohodkov ni roka; pritožbo zoper odločbo o drugih oblikah zasega je treba vložiti v treh tednih od vročitve odločbe. Tretja oseba pa lahko pritožbo zoper takšno odločbo o zasegu vloži kadar koli.

Okrožno sodišče lahko izvršilni ukrep do nadaljnjega odloži, lahko pa celo odredi razveljavitev že sprejetega ukrepa, če za to obstajajo posebni razlogi.

Izvršitev v skladu z Zakonom o starših in otrocih

Pritožba zoper odločbo okrajnega upravnega sodišča o izvršitvi se lahko vloži pri upravnem pritožbenem sodišču (kamarrätten). Pritožbe je treba vložiti v pisni obliki. En izvod dokumenta je treba poslati okrajnemu upravnemu sodišču. Pritožbo mora sodišče prejeti v treh tednih od vročitve odločbe, ki se izpodbija.

« Izvršitev sodb - Splošne informacije | Švedska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 30-08-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo