Evropska komisija > EPM > Izvršitev sodb > Španija

Zadnja sprememba: 07-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Izvršitev sodb - Španija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in trgovskih zadevah? 1.
2. Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova ali odločbe? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Materialni pogoji: katera načela uporablja sodišče, da odobri izvršilni ukrep? 2.2.
3. Predmet in narava izvršilnih ukrepov 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršitve? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšna je veljavnost izvršilnih ukrepov? 3.3.
4. Ali se je možno proti odločbi, s katero se odobri takšen ukrep, pritožiti? 4.

 

Izvršitev je del odgovora na ustavno pooblastilo, določeno v najvišjem pravnem pravilu, ki sodnike pooblašča za nalogo razsojanja in izvršitve sodb (člena 117 in 118 Ustave). Zaradi tega sta stranki v postopku obvezni upoštevati sodbe in druge sodne odločbe ter sodelovati pri izvršitvi tega, kar je bilo odločeno. Naloga sodnika je zagotoviti, da so te zahteve v celoti izpolnjene.

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in trgovskih zadevah?

Izvršitev sodne odločbe pomeni upoštevanje in pridobitev polne pravice, ki je na strani stranke, ki je v sporu zmagala. To lahko zajema zahtevo tožnika po vračilu določenega denarnega zneska, pravico, da od obtoženca zahteva, da nekaj naredi, ali da nečesa ne naredi, ali zahtevo, da se mu njegova pravica prizna z registracijo v javnih registrih.

Izvršitev je lahko dokončna ali začasna. V zadnjem primeru se izvrši sodba, ki še ni dokončna, da bi se izognilo situaciji, v kateri upnik ne uspe izpolniti obveznosti zaradi zamud v postopku (členi 524 do 537 Zakona o civilnem postopku).

2. Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova ali odločbe?

Načeloma je treba pridobiti dokončno sodno odločbo ali drug instrument, ki dovoljuje izvršitev (razen v primeru začasne izvršitve, ki se pri nekaterih zadevah sprejme za dokončne odločbe).

2.1. Postopek
2.1(a) Ali so pravnomočne tako sodne kot izvensodne odločbe?

Izvršitev mora temeljiti na pravnomočnem instrumentu.

Pravnomočni so le naslednji instrumenti:

  1. Dokončna sodba;
  2. arbitražne odločbe (laudos);
  3. odločbe sodišča, ki odobrijo ali potrdijo sodne poravnave in sporazume, dosežene v teku postopka, in ki jih, če je to potrebno za prikaz njegove prave vsebine, spremljajo ustrezne pisne izpovedi;
  4. potrjene javne listine, pod pogojem da gre za prve izvode. Če gre za druge izvode, morajo biti ti izdani na podlagi odredbe sodišča, v kateri je omenjena oseba, ki bi lahko bila oškodovana, ali povzročitelj škode, sicer morajo biti te listine izdane na podlagi sporazuma vseh strank;
  5. trgovske pogodbe, ki jih podpišejo stranke in borzni posrednik, ki je član strokovnega združenja, ki je med njimi igral vlogo mediatorja, pod pogojem da so te pogodbe opremljene s potrdilom, s katerim navedeni borzni posrednik potrjuje, da pogodba upošteva vnose v njegovem registru in datume teh vnosov;
  6. zakonito izdani prinosniški vrednostni papirji ali imenski vrednostni papirji, ki predstavljajo plačljive obveznosti in prav tako plačljive kupone teh vrednostnih papirjev, pod pogojem da se ti kuponi ujemajo z vrednostnimi papirji in da se vrednostni papirji v vseh primerih ujemajo s paragonskim blokom.

Protest zaradi ponaredka vrednostnega papirja v postopku primerjanja ne bo preprečil izdaje izvršilne odločbe, v kolikor se papirji ujemajo, ne glede na nadaljnji ugovor proti izvršitvi s strani obtoženca, ki trdi, da je varnostni papir ponarejen;

Na vrh straniNa vrh strani

  1. veljavna potrdila, ki so jih izdali organi, odgovorni za registre vrednostnih papirjev glede vrednosti, predstavljenih z evidenco v računih, na katere se nanaša Zakon o trgu z vrednostnimi papirji, pod pogojem da so opremljena s kopijo javnega instrumenta, ki predstavlja vrednostne papirje ali, kadar je to primerno, njihovo izdajo, kadar je to potrebno v skladu z veljavno zakonodajo.

Po zahtevku za izvršitev in njeni odobritvi potrdila iz prvega odstavka ne potečejo;

  1. sodni nalogi, ki določajo najvišji znesek, ki ga je mogoče zahtevati v obliki nadomestila, ki se sestavijo v primeru, da obtoženec ne nastopi na sodišču, ali v primeru oprostitve ali opustitve tožbe v kazenskih postopkih, ki so bili začeti zaradi dogodkov, ki jih zajema obvezno zavarovanje za odgovornost tretje osebe, ki izhaja iz uporabe motornega vozila;
  2. druge sodne odločbe in listine, ki so pravnomočne na podlagi tega ali katerega drugega zakona.
2.1(b) Ali je treba zaprositi za odredbo sodišča, ki odobri izvršitev?

Obstajata dve možnosti, odvisno od instrumenta, ki ga je treba izvršiti.

Na splošno je v to vključen pravosodni organ, čeprav lahko v primeru zasega premoženja in pod pogojem, da je bilo o tem izrecno dogovorjeno, prodajo imetja pod hipoteko opravi notar.

2.1(c) Katero sodišče je pristojno za odrejanje izvršitve?

Prvostopenjsko sodišče, ki je izdalo sodbo, ki jo je treba izvršiti. Če pravnomočni instrument ni sodba, obstajajo posebna pravila za dodelitev pristojnosti, kar ponavadi pomeni, da je za to pristojen sodnik v kraju bivališča obtoženca.

2.1(d) Ali mora zahtevek za izvršitev vložiti odvetnik ali katera druga pravna oseba?

Vedno, razen kadar se izvršitev odločb nanaša na zneske, ki so manjši od 900 EUR.

Na vrh straniNa vrh strani

2.1(e) Lestvica stroškov za vsako vrsto izvršilnega ukrepa

Storitev sodišča je ponavadi brezplačna, razen v primerih, ki zajemajo pravne osebe, ki morajo plačati pristojbino, ki jo zbere Uprava za notranje državne prihodke, če je njihov prihodek precejšen.

Honorarje odvetnikov določajo njihova ustrezna strokovna združenja. Osebe, zadolžene za brezplačno pravno pomoč, se ta pravica nadaljuje tudi v teku izvršitve.

Za te stroške obstaja načelo brez omejitev, njihova raven pa je odvisna od problemov, ki se pojavijo med izvršitvijo.

2.2. Materialni pogoji: katera načela uporablja sodišče, da odobri izvršilni ukrep?

Sam zahtevek za izvršitev, ki ga vloži stranka, zajema: instrument, na katerem temelji izvršitev, zahtevano izvršitev, premoženje dolžnika, ki ga je mogoče zaseči, lokalizacijske in preiskovalne ukrepe, potrebne za ugotavljanje dolžnikovega premoženja, osebo ali osebe, proti katerim se izvrši odločba, opredelitev teh oseb in njihovih položajev ter, kadar gre za izvršitev sodbe ali sodne odločbe, opredelitev in vključitev le-te v skladu s členom 549 Zakona o civilnem postopku.

Dokumente, ki so navedeni v členu 550 Zakona o civilnem postopku, je treba priložiti k zahtevku za izvršitev. Če zahtevek za izvršitev izpolnjuje zgoraj navedene zahteve in če je predstavljeni instrument eden izmed instrumentov, s katerimi se izvršitev dovoli, izvršitev odobri sodnik, ki je prejel zahtevek in ki bo določil znesek, katerega je treba zaseči, zadevne osebe in izvršilne ukrepe.

3. Predmet in narava izvršilnih ukrepov

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršitve?

Vse premičnine in nepremičnine kakor tudi zahtevki in stvarnopravne pravice na nepremičninah. Predmet izvršitve v nobenem primeru ne smejo biti naslednje vrste premoženja:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Premoženje, ki je bilo označeno kot neodtujljivo;
  2. Pravice drugotnega pomena, ki jih ni mogoče odtujiti ločeno od temeljnih pravic;
  3. Premoženje, ki samo po sebi nima nikakršne vrednosti;
  4. Premoženje, ki je z zakonsko določbo izrecno označeno kot premoženje, ki ga ni mogoče zarubiti;
  5. Gospodinjski predmeti in pohištvo, ki pripada domu, kakor tudi obleke dolžnika in članov njegove družine, razen tistega, kar je mogoče šteti za odvečno. Na splošno so to predmeti, kot so živila, kurivo in drugo, ki so po mnenju sodišča bistvenega pomena za dostojno življenje dolžnika in osebe, ki jih vzdržuje;
  6. Knjige in instrumenti, ki jih dolžnik potrebuje za opravljanje svojega poklica, umetniškega dela ali posla, če njihova vrednost ni nesorazmerna z zahtevanim zneskom;
  7. Sakralni predmeti in predmeti, ki se uporabljajo za izvajanje po zakonu registriranih verstev;
  8. Znesek, ki je z zakonom izrecno označen kot znesek, ki se ga ne sme zarubiti;
  9. Premoženje in zneski, ki so s pogodbami, ratificiranimi v Španiji, izrecno označeni kot takšni, ki se jih ne sme zarubiti.

Prav tako predmet izvršitve ne smejo biti naslednji zneski:

  1. Plače, pokojnine, nadomestila ali ustrezna plačila, ki ne presegajo zneska, ki je določen kot minimalna plača (to vsako leto opredeli vlada);
  2. Plače, nadomestila in pokojnine, ki so višje od minimalne plače, so lahko predmet izvršitve v skladu z naslednjo lestvico:
  • Trideset odstotkov za prvi dodatni znesek do zneska, ki je enakovreden dvojni minimalni plači;
  • Petdeset odstotkov za dodatni znesek do zneska, ki je enakovreden trikratni minimalni plači;
  • Šestdeset odstotkov za dodatni znesek do zneska, ki je enakovreden štirikratni minimalni plači;
  • Sedemdeset odstotkov za dodatni znesek do zneska, ki je enakovreden petkratni minimalni plači;
  • Devetdeset odstotkov za vsak znesek, ki presega predhodni znesek.

Če dolžnik prejema več kot eno plačo, se vse plače seštejejo, znesek, ki se ga ne sme zarubiti, pa se odšteje enkrat. K temu se prištejejo tudi plače, pokojnine, nadomestila in enakovredna plačila zakoncev, razen če poročna pogodba predvideva ločenost vseh vrst posesti in prihodka, kar je treba dokazati na sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodišče lahko določi znižanje 10 do 50 odstotno znižanje v odstotkih, ki so opredeljeni v pododstavkih 1, 2, 3 in 4 odstavka 2 tega člena, s čimer dolžniku omogoči, da poravna družinske stroške.

Če so plače, pokojnine in nadomestila obremenjene s trajnimi ali prehodnimi odtegljaji javne narave na podlagi davčne zakonodaje ali zakonodaje o socialni varnosti, je neto znesek, ki ga prejme dolžnik po odbitku, znesek, uporabljen kot osnova za določitev zneska, ki ga je treba zarubiti.

Zgornji pododstavki tega člena se uporabljajo tudi za dohodek iz poklicnih in poslovnih dejavnosti v okviru samozaposlitve.

V vsakem primeru in ne glede na potrebi po upoštevanju zneskov, ki se jih ne sme zarubiti, kot je navedeno zgoraj, morajo biti izvršilni ukrepi sorazmerni z zneskom, za katerega je bila izvršitev odobrena, kar pomeni, da je potrebno znižanje, če so ukrepi previsoki, ter povišanje, če so prenizki.

Kadar stranka, ki sproži izvršitev, ne ve, kakšno premoženje ima v lasti dolžnik, lahko zaprosi sodišče, da to preveri; to se opravi tako, da se pregledajo banke podatkov različnih uradnih institucij, izmed katerih so nekatere neposredno dostopne prek sodišča z običajnimi zaščitnimi ukrepi.

3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Da bi se zagotovila učinkovitost izvršitve, zakon predvideva nekatere ukrepe, odvisno od vrste premoženja.

  • V primeru nepremičnin ali drugega premoženja, ki ga je mogoče vnesti v register, lahko sodišče na zahtevo stranke, ki zahteva izvršitev, odredi preventivno označbo rubeža v ustreznem javnem registru (običajno v zemljiški knjigi, ki velja za nepremičnine).

    Na vrh straniNa vrh strani

  • V drugih primerih se lahko odobrijo naslednji ukrepi:
    • Denar: zaplemba; tekoči računi: odredba bankam, da blokirajo račune; plače: odredba plačniku, da zadrži plačilo;
    • Obresti, iztržki in prihodki: zadržanje s strani plačnika, prisilna uprava in sodna zaplemba;
    • Vrednostni papirji in finančni instrumenti: zadržanje obresti pri viru, obvestilo regulatorju borze ali sekundarnega trga (če so vrednostni papirji na uradni borzi) ter obvestilo podjetju;
    • Druge premičnine: zaplemba.

Poleg tega, da bi se zagotovila izvršitev, morajo vse osebe ter javni in zasebni subjekti sodelovati v izvršilnem postopku (pod grožnjo denarne kazni ali celo obsodbe o neupoštevanju sodišča, če ne upoštevajo zahtev). To pomeni, da morajo predložiti informacije, ki se od njih zahtevajo, sprejeti zadevne jamstvene ukrepe, izročitev dokumentov in podatkov sodišču brez omejitev z izjemo tistih, ki izhajajo iz upoštevanja temeljnih pravic, omejitev, ki so v nekaterih primerih izrecno predpisana z zakonom.

3.3. Kakšna je veljavnost izvršilnih ukrepov?

Trajanje izvršilnih ukrepov ni določeno vnaprej. Ti so veljavni, dokler se izvršitev ne zaključi.

4. Ali se je možno proti odločbi, s katero se odobri takšen ukrep, pritožiti?

Na posebne ukrepe, določene v odločbi, s katero se odredi izvršitev, se ni mogoče pritožiti, lahko pa dolžnik ugovarja sprejetju posebnih ukrepov. V tem primeru lahko dolžnik v petih dneh začne pritožbeni postopek proti zavrnitvi sodišča. Začetek pritožbenega postopka ne pomeni prekinitve izvrševanja odobrenih ukrepov.

Na vrh straniNa vrh strani

Poleg zgoraj navedenega lahko dolžnik ugovarja izvršitvi, ki je usmerjena proti njemu bodisi na podlagi postopkovnih napak ali iz razlogov, ki zadevajo zadevno pravno razmerje.

Postopkovni razlogi (ki veljajo za vse izvršilne instrumente):

  • Dolžnik nima zahtevane poslovne sposobnosti ali zastopstva;
  • Pomanjkanje poslovne sposobnosti ali zastopstva na strani tožnika ali njegova nezmožnost dokazati zahtevano poslovno sposobnost ali zastopstvo;
  • Popolna neveljavnost odobrene izvršitve, ker ne vsebuje sodne ali arbitražne odločbe o obsodbi, saj predloženi dokument ne izpolnjuje pravnih zahtev glede izvršljivosti, ali zato, ker so bila v trenutku, ko je bila odobrena izvršitev, kršena pravila, ki urejajo postopke, ki jih je treba upoštevati pred odobritvijo izvršilnega ukrepa;
  • Pomanjkanje verodostojnosti arbitražne odločbe, če je bil izvršilni instrument arbitražna odločba, ki je notar ni evidentiral.

Vendar se lahko poleg zgoraj navedenih razlogov dolžnik sklicuje na razloge za izpodbijanje izvršitve, ki izhajajo iz osnovnega pravnega razmerja (materialni razlogi). Ker gre v primeru sodb za predhoden postopek, med katerim je bilo zadosti priložnosti za razpravo, je za ugovor, če je izvršilni instrument sodba, manj možnosti.

Če je izvršilni instrument sodna odločba, sodba ali arbitražna odločba proti obtožencu, ali če se s tem instrumentom dovoli poravnava ali sporazum, ki je sklenjen med postopkom, lahko dolžnik v desetih dneh po obvestilu o odločbi, s katero je bila odobrena izvršitev, temu pisno ugovarja v zvezi s:

  • Plačilom ali upoštevanjem tega, kar je odrejeno s sodbo, kar bo treba opravičiti z dokumenti;
  • Iztekom izvršilnega dejanja;
  • Dogovori in sporazumi, ki so bili sklenjeni, da bi se izognili izvršitvi, pod pogojem da so ti dogovori in sporazumi vneseni v javne dokumente.

V teh primerih ugovor ne prekine izvršitve.

Kadar pa gre za drug izvršilni instrument, kot so navedeni zgoraj, obstaja za ugovor več razlogov, med katerimi so:

  • Plačilo, v zvezi s katerim je mogoče predložiti dokumentarne dokaze
  • Poravnava plačljivega zahtevka na podlagi pravnomočnega dokumenta;
  • Plus petitio ali presežek pri ocenitvi dolgov v gotovini;
  • Omejitev in iztek;
  • Razrešitev dolga, odlog ali sporazum ali obljuba, da ne bo prišlo do tožbe, kar se zabeleži v dokumentih.
  • Poravnava, pod pogojem da je to zabeleženo v javnem dokumentu;

Če se ugovor oblikuje v teh primerih, se izvršitev prekine.

« Izvršitev sodb - Splošne informacije | Španija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 07-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo