Evropska komisija > EPM > Izvršitev sodb > Romunija

Zadnja sprememba: 11-05-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Izvršitev sodb - Romunija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni „izvršba v civilnih in gospodarskih zadevah“? 1.
2. Pod katerimi pogoji se izda izvršilni naslov ali izvršljiva odločba? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Materialni pogoji 2.2.
3. Cilj in narava izvršilnih ukrepov 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšna je veljavnost izvršilnih ukrepov? 3.3.
4. Ali se je mogoče pritožiti? 4.

 

1. Kaj pomeni „izvršba v civilnih in gospodarskih zadevah“?

Opredelite izvršbo.

Določbe v zvezi z izvršbo v civilnih in gospodarskih zadevah so vključene v člene 372-580 romunskega Zakonika o civilnem postopku.

V skladu z romunskim pravnim sistemom je izvršba druga stopnja v civilnem ali gospodarskem postopku, katere glavni cilj je zagotoviti učinkovito in uspešno priznanje pravic, podeljenih s sodno odločbo ali zunajsodno poravnavo. Zato izvršilni postopek omogoča, da nosilec pravice, določene s sodno ali zunajsodno odločitvijo, zahteva od (fizične ali pravne) osebe, ki je to pravico kršila, da jo izpolni in ponovno vzpostavi pravni red ob pomoči pristojnih državnih organov.

Navedite seznam izvršilnih ukrepov, ki lahko obvezujejo/omejujejo kršitelja, da nekaj stori, nečesa ne stori ali da plača določen znesek.

Romunski Zakonik o civilnem postopku določa več neposrednih in posrednih izvršilnih ukrepov.

Naslednji načini izvršbe se štejejo za neposredne, če so povezani s predmetom obveznosti, ki jo je treba izpolniti:

  • prisilna izročitev premičnega premoženja, prisilna izročitev nepremičnega premoženja - členi 572-5801
  • izvršba obveznosti nekaj storiti ali opustiti - členi 5802 -5805 Zakonika o civilnem postopku in člen 1073 ter členi 1075-1077 Civilnega zakonika.

Pri izvršbi obveznosti nekaj storiti zakon določa naslednje načine izvršitve:

  1. obveznost lahko izpolni tudi oseba, ki ni dolžnik. V takšnih okoliščinah lahko upnik od dolžnika zahteva, da odstrani vir kršitve upnikovih pravic, ali od sodišča zahteva dovoljenje, da vzrok odstrani sam na stroške dolžnika. Enako pravilo velja v primeru „obveznosti nekaj storiti“.
  2. osebne obveznosti lahko izpolni le dolžnik; v tem primeru se neposredna izvršitev izvede s posredno omejitvijo, ki vpliva na dolžnikovo premoženje: obveznost plačila taks in/ali odškodnine - člen 580.

Neposredna izvršba je povezana z načini pridobitve denarnega zneska, ki je predmet izvršbe, s prodajo dolžnikovega premičnega ali nepremičnega premoženja.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Pod katerimi pogoji se izda izvršilni naslov ali izvršljiva odločba?

2.1. Postopek
Ali se lahko izvršijo sodne in zunajsodne odločbe?

Romunski pravni sistem priznava, da so izvršljive sodne in zunajsodne odločbe. Zato obstaja veliko vrst pravnih odločb, vključno z javnimi listinami, ki jih izdajo notarji, in čeki, bančnimi nalogi, denarnimi kaznimi itd.

Ali je treba vložiti zahtevek za izvršilni nalog?

Za izdajo izvršilnega naloga morajo biti izpolnjeni trije pogoji: odločba mora biti zavezujoča in izvršljiva, znesek, ki ga je določilo sodišče, pa mora biti določen ali določljiv, denarni in zapadel.

Katero sodišče je pristojno za izvršbe?

Običajno je pristojno prvostopenjsko sodišče, tj. sodišče, ki običajno izda odločbo.

Pravni položaj, vloga, odgovornosti in pristojnosti sodnih uradnikov.

Pravni položaj, vloga, pristojnosti in obveznosti sodnih uradnikov so natančno določeni v posebnem Zakonu št. 188/2000 o sodnih uradnikih, kakor je bil naknadno spremenjen in dopolnjen.

Ali mora predlog za izvršbo vložiti odvetnik ali drug pravni strokovnjak?

Predlog za izvršbo lahko vloži zainteresirana stranka ali njen pravni zastopnik. V zvezi s tem ni obvezujočih določb.

Lestvica stroškov za posamezno vrsto izvršilnega ukrepa.

Nacionalno združenje sodnih uradnikov določa najnižje takse za storitve, ki jih izvajajo sodni uradniki, in jih z odobritvijo ministra za pravosodje posodablja.

Z Odredbo št. 2550/2006 z dne 14. novembra 2006, ki jo je izdalo Ministrstvo za pravosodje, so določene naslednje najnižje in najvišje takse za opravljene storitve:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Vročitev sodnega poziva: 20-400 RON
  2. Neposredna izvršba:
    • deložacije: 150-2 200 RON za fizične osebe in 5 200 RON za pravne osebe
    • dodelitev pravice do varstva in vzgoje mladoletnika ali določitev stalnega prebivališča mladoletnika: 50-1 000 RON
    • stiki z mladoletnikom: 50-500 RON
    • prenos posesti, določitev meje, služnost, izročitev blaga itd.: 60-2 200 RON za fizične osebe in 5 200 RON za pravne osebe
    • uničenje izdelkov ali rušenje zgradb: 150-2 200 RON za fizične osebe in 5 200 RON za pravne osebe.
  3. Posredna izvršba:
    • postopek izterjave dolga v zvezi s premičnim premoženjem:
      • 60 RON za dolgove do 1 000 RON - za zneske, manjše od 50 000 RON, taksa ne sme presegati 10 %
      • 60 RON in 2 % kakršnega koli zneska nad 1 000 RON - za zneske od 50 001 RON do 80 000 RON je taksa 3 %
      • če dolgovi presegajo 1 000 RON - 2 % za zneske od 80 001 RON do 100 000 RON, 1 % za zneske, ki presegajo 100 000 RON.
    • postopek izterjave dolga v zvezi z nepremičnim premoženjem:
      • 150 RON za dolgove do 1 000 RON - za zneske, manjše od 50 000 RON, taksa ne sme presegati 10 %
      • 150 RON in 2 % kakršnega koli zneska, ki presega 1 000 RON - za zneske od
      • 50 001 RON do 80 000 RON je taksa 3 %
      • če dolgovi presegajo 1 000 RON - za zneske od 80 001 RON do 100 000 RON, 1 % za zneske, ki presegajo 100 000 RON.
  4. Zaseg:
    • 60 RON za dolgove do 1 000 RON - za zneske, manjše od 50 000 RON, taksa ne sme presegati 10 %
    • 60 RON in 2 % kakršnega koli zneska, ki presega 1 000 RON - za zneske od 50 001 RON do
    • 80 000 RON je taksa 3 %
    • če dolgovi presegajo 1 000 RON - 2 % za zneske od 80 001 RON do 100 000 RON in 1 % za zneske, ki presegajo 100 000 RON.
  5. Protest zaradi neplačila menic, zadolžnic in čekov: 150-400 RON
  6. Priznanje dejanskih okoliščin in popis nekaterega premoženja (člen 239 Zakonika o civilnem postopku): 100-2 200 RON za fizične osebe in 5 200 RON za pravne osebe
  7. Prodaja premoženja, ki ga določi sodišče, na javni dražbi: 150-2 200 RON
  8. Varščina za rubež: 100-1 200 RON za fizične osebe in 2 200 RON za pravne osebe
  9. Izvršba 100-1 200 RON za fizične osebe in 2 200 RON za pravne osebe
  10. Varščina za zaseg: 100-1 200 RON za fizične osebe in 2 200 RON za pravne osebe
  11. Registracija ponudbe: 50-350 RON
  12. Druga dejanja ali ukrepi, ki jih določa zakon: 50-200 RON
  13. Odvzemi: 10 % dosežene vrednosti (najmanjša taksa)-10 % dosežene vrednosti (največja taksa)
  14. Svetovanje o uporabi izvršilnih ukrepov: 20-200 RON
2.2. Materialni pogoji
Merila sodišča za odobritev izvršilnega ukrepa.

V skladu s členom 3711(3) o obliki izvršbe ne odloča sodišče, ampak upnik: „Izvršba se lahko izvede v kateri koli obliki, določeni z zakonom. Ukrepi se izvajajo sočasno ali zaporedno do izvršitve priznane pravice, plačila obresti, kazni ali drugih zneskov, določenih z zakonom, in plačila stroškov izvršbe.

Na vrh straniNa vrh strani

Člen 3714 določa, da se lahko v času teka izvršilnega postopka upnik in dolžnik pod nadzorom izvršilnega organa dogovorita, da se terjatve delno ali v celoti poplačajo le iz finančnega dohodka dolžnika, da se prodaja premoženja, ki je predmet postopka, izvede sporazumno ali da se poplačilo dolga izvede z nadomestnim načinom v skladu z zakonom.

V zvezi s terjatvami.

Kot je navedeno v delu 2.1, morajo biti za izdajo izvršilnega naloga izpolnjeni trije pogoji: odločba mora biti zavezujoča in pravnomočna in znesek, ki je določen v sodni odločbi, mora biti določen, plačljiv in zapadel.

Kadar je odločbo izdalo drugo sodišče v drugi državi, je treba uporabiti dodaten postopek, tj. odločbo, s katero se ukrep prizna in dovoli, v skladu z uredbo 105/1992 ali uredbo 187/2003 o priznavanju in izvrševanju odločb držav članic Evropske unije.

V zvezi z dolžnikom.

Člen 3713 ZCP: „Na dolžnikovem dohodku in premoženju se lahko izvedejo izvršilni ukrepi, če se v skladu z zakonom lahko zarubi, vendar le v obsegu, ki je potreben za uveljavitev upnikovih pravic.

Premoženje, za katero velja posebna ureditev razpolaganja, se lahko zarubi le v skladu z zakonsko določenimi pogoji.

V zvezi z dolžnikom obstaja poseben pogoj, da izvršilnega postopka ni mogoče izvesti, če dolžnik ni pravilno pozvan. Obstajajo tudi druge posebne določbe v zvezi z dolžnikom, na primer v zvezi z mladoletnimi ali polnoletnimi dolžniki, ki so razglašeni za opravilno nesposobne in zoper katere izvršilnih ukrepov ni mogoče uvesti, razen če imajo skrbnika.

Na vrh straniNa vrh strani

3. Cilj in narava izvršilnih ukrepov

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?
Bančni računi

Da.

Premično stvarno premoženje

Da.

Registrirana prevozna sredstva

Da.

Nepremičnine

Da.

Drugo premoženje
Navedite nekatere vrste blaga ali denarnih terjatev, za katere izvršilni ukrepi ne veljajo.

Za nekatere vrste premoženja izvršilni ukrepi ne veljajo. V zvezi s premičnim premoženjem člen 406 romunskega Zakonika o civilnem postopku določa vse stvari in premoženje v gospodinjstvu, ki jih dolžnik in njegova družina nujno potrebujejo, vključno z verskimi predmeti in živili, potrebnimi za preživljanje dolžnika in njegove družine za dva meseca, in stvari, ki jih dolžnik in njegova družina potrebujejo za ogrevanje za tri mesece med zimo.

Izvršba se lahko izvede tudi na dolžnikovo plačo ali pokojnino, vendar le v omejenem obsegu, in sicer pri zahtevkih za preživnino na polovico njegove neto mesečne plače, in do eno tretjino njegove neto mesečne plače v primeru drugih vrst terjatev.

Poleg tega je ena od kategorij dohodka v celoti izvzeta iz izvršbe: pomoč, ki se dodeli v primeru smrti ali nosečnosti, pomoč za ženske neposredno po nosečnosti in pomoč za osebe, ki negujejo bolnega otroka, dnevnice, kakršni koli drugi posebne prejemki in štipendije.

3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?
  • Za dolžnika, ki ne upošteva ukrepa:
    • Ali je razpolaganje z njegovim premoženjem še vedno pravno veljavno?
    • Ali se mu lahko izrečejo sankcije?

Drugi odstavek člena 1082 Zakonika o civilnem postopku določa:

Na vrh straniNa vrh strani

Če katerakoli oseba ne upošteva pravil v zvezi z običajnimi izvršilnimi postopki,jo na predlog tožnika predsednik izvršilnega sodišča kaznuje z denarno kaznijo 50 do 500 RON.

Pri izreku kazni se določi tudi narava kršitve.

Hkrati je v skladu s Kazenskim zakonikom oviranje izvršitve sodne odločbe kaznivo dejanje.

  • Za tretje osebe:
    • Katere obveznosti ima banka v zvezi z razkritjem informacij in rubežem sredstev na računu?

Odstavki 2–4 člena 3732 Zakonika o civilnem postopku določajo: „Na zahtevo izvršilnega sodišča ali sodnega uradnika osebe, ki dolžniku dolgujejo denarni znesek ali imajo del njegovega premoženja, v zvezi s katerimi poteka postopek sodne izvršbe, zagotovijo informacije, ki so potrebne za izvršbo.

Poleg tega institucije, banke in katere koli druge osebe na zahtevo izvršilnega sodišča ali sodnega uradnika sporočijo v pisni obliki podatke in informacije, ki so potrebne za izvršbo, tudi če posebni zakoni določajo drugače. Na zahtevo sodnega uradnika ali zainteresirane stranke lahko izvršilno sodišče sprejme ukrepe iz člena 108^1(1)(2)(f) in člena 108^3.

Izvršilno sodišče in sodni uradnik zagotovita, da se prejete informacije obravnavajo zaupno, razen če zakon določa drugače.

Kakšne so sankcije za neupoštevanje naloga o odobritvi ukrepa?

Na zahtevo sodnega uradnika ali zainteresirane stranke lahko izvršilno sodišče sprejme ukrepe iz člena 108^1(1)(2)(f) in člena 108^3. Izrečejo in izvršijo se lahko tudi denarne kazni.

Na vrh straniNa vrh strani

3.3. Kakšna je veljavnost izvršilnih ukrepov?
  • Ali zakon določa kakršne koli roke ali je rok določen z nalogom sodišča?

4. Ali se je mogoče pritožiti?

Pritožba zoper izvršbo

  1. zoper izvršilna dejanja
  2. zoper sklep o izvršbi - tj. obseg ali izvedbo izvršbe.
Kdo lahko izpodbija to odločbo?

Katera koli zainteresirana stranka, torej zlasti dolžnik.

Pri katerem sodišču je treba vložiti pritožbo?

Pri izvršilnem sodišču (običajno sodišču prve stopnje v skladu z drugo alineo člena 373 Zakonika o civilnem postopku v primeru točke a).

Pri sodišču, ki je izdalo končno odločbo v primeru točke b).

V kašnem roku se vložit pritožb zoper odločbo?

Člen 401 Zakonika o civilnem postopku

Pritožbo je mogoče vložiti v 15 dneh od datuma, ko je:

  1. pritožnik izvedel za izvršilni nalog, ki ga izpodbija, ali zavrnitev izpolnitve izvršilnega naloga;
  2. zainteresirana stranka prejela obvestilo ali sporočilo o začetku rubeža, kar je odvisno od zadeve. Če se zarubi redni dohodek, rok, v katerem se lahko dolžnik pritoži, začne teči najpozneje na dan, ko tretja oseba zarubi prvi znesek od tega dohodka;
  3. dolžnik, ki izpodbija izvršbo, prejel sklep o izvršbi, ali datuma, ko je potrdil prejem prve odločbe o izvršitvi, kadar ni prejel sklepa ali kadar se nalog izvrši brez sodne odredbe.

Pritožbe v zvezi z obrazložitvijo, obsegom ali uporabi sklepa o izvršbi je mogoče vložiti kadar koli v roku za predložitev zahtevka za izvršbo.

Pritožbe v zvezi s terjatvami tretjih oseb glede lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na premoženju, ki je predmet izvršbe, je mogoče vložiti v 15 dneh od izvedbe prodaje ali datuma prisilne izročitve premoženja.

Nevložitev pritožbe v roku iz druge alinee tretji osebi ne preprečuje, da uveljavlja svojo pravico z vložitvijo ločenega zahtevka v skladu z zakonom.

Kakšen je učinek takšne pritožbe?

Člen 404 Zakonika o civilnem postopku

(1) Če sodišče sprejme pritožbo zoper izvršbo, glede na zadevo razveljavi sklep o izvršbi ali odredi njegovo spremembo, razveljavitev ali ustavitev izvršbe, razveljavitev ali obrazložitev sklepa o izvršbi ali izvedbo izvršilnega naloga, katerega izvedba je bila zavrnjena.

(1^1) Kadar se šteje, da je izvršiteljeva zavrnitev začetka ali izvedbe izvršbe neutemeljena, če dejanje ni kaznivo, lahko izvršilno sodišče, obveščeno v skladu s členom 399, izreče izvršitelju denarno kazen (...) in na zahtevo zainteresirane stranke odredi plačilo odškodnine za škodo, ki je s tem nastala.

(2) Kadar je pritožba zavrnjena, se lahko na zahtevo določi, da mora pritožnik plačati odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi zamude pri izvršbi, in da mora, če je bila pritožba vložena v slabi veri, plačati denarno kazen (…).

Nadaljnje informacije

  • http://www.executori.ro/ română
  • http://www.just.ro/ română

« Izvršitev sodb - Splošne informacije | Romunija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 11-05-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo