Evropska komisija > EPM > Izvršitev sodb > Poljska

Zadnja sprememba: 02-02-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Izvršitev sodb - Poljska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni izvršba v civilnih in gospodarskih zadevah? 1.
2. Kakšni so pogoji za izvršljivost izvršilnega naslova ali odločbe? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Pogoji za začetek izvršitve 2.2.
3. Predmet in narava izvršilnih sredstev 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšna je veljavnost izvršilnih ukrepov glede dolžnika? Ali je njihova veljavnost omejena z zakonom ali odločbo sodišča? 3.3.
4. Ali obstaja možnost pritožbe proti odločitvi, ki dovoljuje neko izvršilno sredstvo? 4.

 

1. Kaj pomeni izvršba v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršitev je izvajanje z zakonom določenih prisilnih ukrepov s strani pristojnih organov, da se doseže izpolnitev obveznosti do upnika na podlagi izvršilnega naloga.

Izvršilni postopki so sestavljeni iz več ukrepov, ki se sprejmejo v zvezi z izvršitvijo po predložitvi zahtevka za izvršitev.

Organi, ki sodelujejo pri izvršilnih postopkih:

  • sodni organi, ki sodelujejo pri postopkih „razglasitve izvršljivosti“ v zvezi z izvršilnim nalogom: predsedniki senata, okrajno sodišče, okrožno sodišče in pritožbeno sodišče;
  • izvršilni organi, ki sodelujejo pri dejanskih izvršilnih postopkih: okrajno sodišče, sodni izvršitelj.

Stranke v postopku so:

  • stranke v postopku za „razglasitev izvršljivosti“;
  • stranke v dejanskem postopku izvršitve: po začetku postopka sta to stranki, ki sta na izvršilnem nalogu navedeni kot upnik in dolžnik; do začetka postopka sta to mogoči stranki.

Izvršilni ukrepi, s katerimi se dolžniki spodbudijo k izpolnitvi obveznosti:

  • prisilni ukrepi (denarna kazen, ki jo naloži sodišče namesto zaporne kazni v primeru neplačila, obveznost dolžnika, da nadomesti škodo, ki lahko nastane upniku, navodila sodišča za sodnega izvršitelja o ustavitvi dolžnikovega upiranja upnikovemu zahtevku, izvedba dejavnosti s strani upnika na stroške dolžnika, odprtje stanovanja, iskanje dolžnikovega imetja in oblačil, denarna kazen 500 PLN, ki jo naloži sodni izvršitelj za neutemeljeno zavrnitev pojasnila s strani odgovorne osebe in za neizpolnitev obveznosti obveščanja o spremembi naslova s strani dolžnika);
  • zaseg (premičnin ali nepremičnin);
  • prodaja zaseženih nepremičnin ali premičnin na javni dražbi;
  • prodaja zaseženih premičnin na podlagi neposrednega dogovora;
  • prisilna uprava podjetja ali kmetije – sodni izvršitelj zaseže dolžnikove premičnine;
  • izpraznitev prostorov;
  • odvzem starševskih pravic.

2. Kakšni so pogoji za izvršljivost izvršilnega naslova ali odločbe?

2.1. Postopek

Izvršilni nalog, ki vključuje razglasitev izvršljivosti, je podlaga za izvršitev.

Na vrh straniNa vrh strani

Izvršilni nalogi so:

  • pravnomočna ali nepravnomočna sodna odločba, ki je predmet takojšnje izvršitve (in je izvršljiva takoj);
  • poravnava pred sodiščem;
  • odločba arbitražne komisije;
  • poravnava pred arbitražno komisijo;
  • druge sodne odločbe, poravnave in dokumenti, ki se v skladu z zakonom sodno izvršijo;
  • notarska listina, s katero dolžnik sprejme izvršitev (ki vključuje obveznost vračila denarnega zneska ali premoženja ali obveznost dostave posameznih predmetov), če je rok za vračilo, poravnavo ali dostavo naveden v listini;
  • notarska listina, s katero dolžnik sprejme izvršitev in ki vključuje obveznost vračila denarnega zneska, opredeljenega v listini ali navedenega v klavzuli o valorizaciji;
  • sodne odločbe sodišč držav članic EU, poravnave, ki jih dosežejo ali potrdijo ta sodišča, in uradni dokumenti držav članic EU, ki so v teh državah potrjeni kot evropski izvršilni nalogi.

Izvršilni nalogi so lahko le pravnomočne sodne odločbe, ki vključujejo razglasitev izvršljivosti ali so izvršljive takoj (na podlagi takojšnje izvršljivosti, ki se podeli samodejno ali na podlagi zahtevka). Sodne odločbe arbitražnih komisij mora domače sodišče najprej razglasiti za izvršljive, šele nato se lahko razglasijo za izvršljive;

zgolj dejstvo, da se sodna odločba razglasi za izvršljivo, ne zadošča za začetek izvršilnih postopkov.

Notarska listina je izvršilni nalog, če so izpolnjeni pogoji iz Zakonika o civilnem postopku in Zakona o notariatu.

Na vrh straniNa vrh strani

Drugi izvršilni nalogi:

  • izvleček iz obvestila o terjatvah v insolvenčnem postopku;
  • izvleček iz obvestila o terjatvah z izvlečkom iz pravnomočne odločbe, s katero je potrjen dogovor v insolvenčnem postopku;
  • pravnomočna bančna poravnava;
  • poravnava pred nadzornikom;
  • poravnava pred arbitražno komisijo za sindikate;
  • osnutek pogojev za delitev zneska, dobljenega z izvršbo na nepremičnino;
  • bančni izvršilni nalog v skladu z Zakonom o bančništvu, vendar šele potem, ko ga sodišče razglasi za izvršljivega;
  • sodne odločbe tujih sodišč in poravnave pred temi sodišči, potem ko jih sodišče na Poljskem razglasi za izvršljive;
  • osnutek pogojev za delitev sklada omejene odgovornosti za pomorske zahtevke;
  • odločbe odbora za premoženje in poravnave, ki se sklenejo pred tem odborom v postopku poravnave (ki jih ureja Zakon o odnosih med državo in katoliško cerkvijo na Poljskem).

Izvršitev se začne:

  • samodejno – na zahtevo sodišča prve stopnje v zadevah, ki se lahko začnejo samodejno (na podlagi Zakonika o civilnem postopku);
  • na podlagi zahtevka upnika, vloženega pri pristojnem okrajnem sodišču ali pri sodnem izvršitelju, ki dela za to sodišče, glede na to, kdo je pristojen za izvršitev;
  • na zahtevo pooblaščenega organa (sodišča ali državnega tožilca v zadevah, povezanih z izvršitvijo glob, denarnih kazni, sodnih taks in stroškov postopka, ki jih je treba plačati državni zakladnici).

Zahtevke za izvršitev je treba vložiti v pisni obliki ali ustno na zapisnik; navodila izvršilnega organa morajo biti v pisni obliki. Izvršilni nalog mora biti priložen k zahtevku ali prošnji.

Na vrh straniNa vrh strani

Zahtevkov upnika ni treba vložiti prek posrednika predstavniškega ali drugega organa.

Stroške izvršitve s strani sodnih izvršiteljev, stroške, nastale med izvršitvijo, in takse za izvršitev določa Zakon o sodnih izvršiteljih in izvršitvi z dne 20. avgusta 1997 (kakor je bil spremenjen).

Pravila o pobiranju taks:

  • izvršitev plačil: 15 % zneska izterjane terjatve;
  • zavarovanje terjatev: 5 % zneska terjatve po zavarovanju;
  • zaseg premoženja: fiksna taksa, ki znaša 50 % pričakovanega povprečnega plačila;
  • prenos lastništva na nepremičnini, določitev direktorja uprave podjetja, izpraznitev prostorov (predmetov in oseb): taksa, ki znaša 40 % pričakovanega povprečnega plačila;
  • popis ali drug seznam premoženja: fiksna taksa, ki znaša 10 % pričakovanega povprečnega plačila na uro ali del ure;
  • prenos lastništva na upnike v drugih zadevah: fiksna taksa v višini 25 %; kadar izvršitev poteka na podlagi drugih kršitev lastništva, se taksa vsakič poveča za 100 %;
  • zapečatenje ali odstranitev pečata, če se pri tem ne sestavi popis: fiksna taksa, ki znaša 4 % pričakovanega povprečnega plačila;
  • dejavnosti, pri katerih sodeluje policija: fiksna taksa v višini 25 %;
  • pomoč pri ustavitvi dolžnikovega upiranja in izdaja naloga za odvzem prostosti dolžniku: taksa v višini 25 %; nalog o pridržanju se izvrši, če upnik plača takso.
2.2. Pogoji za začetek izvršitve

zahtevek upnika s priloženim izvršilnim nalogom. Vsebina zahtevka je pomembna (navesti je treba zadevno obveznost in način izvršitve, tj. lastninska pravica, na podlagi katere se izvrši plačilo; kadar izvršitev vključuje nepremičnino, je treba navesti zemljiško knjigo in sodišče, ki jo vodi; kadar izvršitev vključuje premičnine, ni treba navesti podrobnosti o zadevnem premoženju, ker izvršitev načeloma zadeva vse premičnine dolžnika).

Na vrh straniNa vrh strani

3. Predmet in narava izvršilnih sredstev

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Izvršitev se lahko opravi na:

  • premično premoženje;
  • prihodke;
  • bančne račune;
  • nepremičnine;
  • morska plovila;
  • druge terjatve in lastninske pravice.

Izvršitev se ne sme opraviti na:

  • gospodinjsko opremo, perilo, posteljnino, vsakodnevna oblačila, delovna oblačila;
  • enomesečne zaloge hrane in goriva, ki jih potrebujejo dolžnik in njegova družina;
  • eno kravo, dve kozi ali tri ovce;
  • orodje, potrebno za pridobitno dejavnost, in surovine za enotedensko proizvodnjo, razen motornih vozil;
  • vsa denarna sredstva, ki niso predmet izvršitve (tj. denarna sredstva, ki niso del rednega plačila v skladu z Delovnim zakonikom); denarna sredstva, ki jih potrebujejo dolžnik in njegova družina za dva tedna, če dolžnik ni redno zaposlen;
  • izobraževalno gradivo, osebne listine, nagrade, verske predmete in vsakodnevne predmete, ki bi se lahko prodali le s precejšnjo izgubo in imajo za dolžnika posebno vrednost;
  • nekatere predmete kmetov (ki so navedeni v ločenem zakonu);
  • zneske in dajatve v naravi za kritje poslovnih in potnih stroškov;
  • zneske, ki se iz državne zakladnice dodelijo za posebne namene (subvencije, pomoč), razen če je terjatev nastala zaradi uresničevanja teh namenov ali kot posledica obveznosti plačila preživnine;
  • neprenosljive pravice;
  • terjatve dolžnikov do državnih organizacijskih organov za zaloge, delo ali storitve pred njihovo izvedbo;
  • plačila osebnega zavarovanja in odškodnino iz naslova neživljenjskega zavarovanja.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

V skladu z izvršilnim nalogom se lahko celotna zadevna terjatev izvrši na vse dele dolžnikovega premoženja, razen če je določeno drugače. Dolžniki imajo pravico upravljati svoje premoženje, razen če jim je sodišče kot zakoncem odvzelo pravico do upravljanja skupnega premoženja. Kadar se začne izvršilni postopek, ki vključuje premično premoženje, pa sodni izvršitelj prevzame navedeno premoženje in napiše poročilo o rubežu. Odtujitev nepremičnine po rubežu ne vpliva na nadaljnji potek postopka, izvršilni postopek, ki vključuje zarubljeno premično premoženje, pa se lahko začne tudi zoper kupce. Vendar lahko sodni izvršitelj kadar koli med postopkom za nadzor nad zarubljenim premičnim premoženjem zadolži tretjo osebo, ki je lahko upnik, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Kadar izvršitev vključuje nepremičnino, sodni izvršitelj najprej zahteva od dolžnika plačilo dolga v roku dveh tednov, če se to ne zgodi, pa popiše premoženje in oceni njegovo vrednost. Odtujitev nepremičnine po rubežu ne vpliva na nadaljnji potek postopka. Kupci lahko sodelujejo v postopku kot dolžniki. Vendar je pravno sredstvo, ki ga vloži dolžnik (ki vodi podjetje ali kmetijo), potem ko stečajni upravitelj začne z izvršitvijo, nično in neveljavno.

Na vrh straniNa vrh strani

Kadar dolžniki ne smejo sprejeti nekaterih ukrepov ali ovirati dejanj upnika in te obveznosti ne izpolnijo, jim sodišče izreče denarno kazen na podlagi zahtevka upnika; dolžnikom, ki ne plačajo denarne kazni, se lahko izreče zaporna kazen. Skladno s tem se lahko v takšnih primerih dolžnikom, ki ne plačajo denarne kazni, ki je prisilni ukrep, odvzame prostost.

Banka, ki ne upošteva pravil o obveznostih bank glede rubeža sredstev na bančnih računih, vključno z varčevalnimi računi, je odgovorna za škodo, ki nastane zadevnim upnikom. Civilno in kazensko odgovornost bank določa Zakon o bančništvu. Kazensko odgovorne so osebe, ki pri predložitvi informacij organom, pristojnim za banke in stranke bank, dajo lažne izjave ali prikrijejo prave podatke (denarna kazen in do tri leta zaporne kazni), in osebe, ki jih zavezuje bančna tajnost in razkrijejo ali zlorabijo informacije, ki so bančna skrivnost (denarna kazen do 1 milijona PLN in do tri leta zaporne kazni).

3.3. Kakšna je veljavnost izvršilnih ukrepov glede dolžnika? Ali je njihova veljavnost omejena z zakonom ali odločbo sodišča?

Zakon ne določa rokov za predložitev zahtevkov za izvršitev, vendar so potrebna preverjanja, da se zagotovi izpolnjevanje procesnih pogojev (dopustnost sodnih postopkov, nacionalna pristojnost, sposobnost biti stranka, pravdna sposobnost). Če ti pogoji niso izpolnjeni, se izvršitev razveljavi.

4. Ali obstaja možnost pritožbe proti odločitvi, ki dovoljuje neko izvršilno sredstvo?

Pravna sredstva v izvršilnih postopkih:

Na vrh straniNa vrh strani

  • pritožba zoper dejanje sodnega izvršitelja, ki se vloži pri okrajnem sodišču (rok: en teden od datuma izvršitve tega dejanja);
  • pritožba zoper sodno odločbo o zavrnitvi pritožbe;
  • pritožba pri okrajnem sodišču zoper odločitev sodnega izvršitelja o določitvi denarne kazni;
  • pritožba zoper sodno odločbo, v skladu s katero se zgoraj navedena odločba ne razveljavi;
  • pritožba zoper sodno odločbo v primeru podvajanja upravne in sodne izvršitve;
  • pritožba zoper sodno odločbo v zvezi z razglasitvijo izvršljivosti;
  • pritožba zoper sodno odločbo v zvezi z ustavitvijo ali razveljavitvijo postopka;
  • pritožba zoper sodno odločbo v zvezi z omejitvijo izvršitve;
  • tožba zoper sodno odločbo, sprejeto brez zaslišanja dolžnika;
  • pritožba zoper sodno odločbo v zvezi s povračilom stroškov stranke, odgovorne za nadziranje izvršilnih postopkov, ki vključujejo premično premoženje, in plačilom te stranke;
  • pritožba zoper sodno odločbo v zvezi s sprostitvijo denarnih sredstev, zaseženih na podlagi izvršitve, ki vključuje premično premoženje;
  • pritožba zoper sodno odločbo v zvezi s popisom in oceno vrednosti premoženja na podlagi izvršitve, ki vključuje nepremičnino;
  • ustna pritožba, vložena pri nadzornem sodniku, zoper dejanje sodnega izvršitelja med prodajo na dražbi;
  • pritožba zoper odločitev sodišča o določitvi cene;
  • ugovor zoper osnutek pogojev za delitev zneska, dobljenega na podlagi izvršitve (v dveh tednih od datuma predložitve obvestila izvršilnemu organu, ki je pripravil osnutek);
  • pritožba zoper sodno odločbo v zvezi z rešitvijo ugovorov zoper osnutek pogojev za razdelitev;
  • pritožba zoper sodno odločbo v zvezi z izvedbo dejavnosti s strani upnika na stroške dolžnika in pritožba zoper sodno odločbo o določitvi nekaterih dejavnosti, ki jih mora opraviti dolžnik, grožnji dolžniku z denarno ali zaporno kaznijo in o plačilu škode upniku;
  • ugovor zoper sodno odločbo v zvezi z izvzetjem premoženja iz izvršitve v sodelovanju z državno zakladnico in podjetji.

« Izvršitev sodb - Splošne informacije | Poljska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 02-02-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo