Evropska komisija > EPM > Izvršitev sodb > Nizozemska

Zadnja sprememba: 16-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Izvršitev sodb - Nizozemska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah? 1.
2. Pod kakšnimi pogoji je mogoče izvršiti sklep o izvršbi? 2.
2.1. Sklepi o izvršbi 2.1.
2.2. Glavna pogoja za izvršitev 2.2.
3. Izvršilni ukrepi 3.
3.1. V zvezi s kakšnim premoženjem se lahko opravi izvršitev? 3.1.
3.2. Kakšne so posledice izvršilnega rubeža? 3.2.
3.3. Kolikšna je pravna veljavnost takšnih ukrepov? 3.3.
4. Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper izvršilne ukrepe? 4.

 

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršilno pravo: splošno

Postopek se konča s sodno odločbo. S sodno odločbo se lahko zahteva, da dolžnik izpolni obveznost do upnika (kot je plačilo odškodnine). Če dolžnik te obveznosti ne izpolni prostovoljno, lahko upnik uporabi možnosti, ki mu jih daje izvršilno pravo, in uveljavi izpolnitev obveznosti. Izvršilno pravo ureja izvršitev (izvršbo) sodne odločbe, na podlagi katere mora dolžnik izpolniti obveznost. Zato izvršilno pravo določa zakonska pravila o prisilnih ukrepih in način uporabe teh ukrepov. Sodni izvršitelji so pooblaščeni za opravljanje izvršitve (izvršbe), to pa od njih zahteva upnik, ki si prizadeva za uresničitev svojih pravic. Za uporabo prisilnih ukrepov, ki jih predvideva izvršilno pravo, morata biti izpolnjena dva pogoja: upnik mora imeti sklep o izvršbi (npr. izvršljivo sodno odločbo) in o tem sklepu je treba najprej obvestiti stranko, zoper katero bo opravljena izvršitev.

Prisilni ukrepi

Glavni prisilni ukrep je izvršilni rubež v skladu z nalogom o rubežu, ki je podrobneje obravnavan v nadaljevanju tega informativnega besedila.

Drugi prisilni ukrepi so denarna kazen in civilna zaporna kazen (zaradi neizpolnjevanja sodnega naloga).

Denarna kazen je denarni znesek, ki je določen s sodno odločbo in ki ga mora plačati kaznovani, če ne upošteva glavne obveznosti. Denarna kazen se uporablja zlasti v začasnih postopkih kot sredstvo za izvajanje prisile. Denarna kazen je lahko povezana le z glavno obveznostjo, ki ne vključuje plačila denarnega zneska, kot je nalog za izdajo nekaterih listin ali odredba o prepovedi uporabe blagovne znamke.

Na vrh straniNa vrh strani

Zaporna kazen zaradi neizpolnjevanja sodnega naloga je sredstvo za izvajanje prisile, s katerim se stranko prisili, da izpolni obveznost. Sodišča te kazni ne izrekajo pogosto, in tudi takrat, ko jo, je le redko dejansko izvršena. Zaporna kazen zaradi neizpolnjevanja sodnega naloga se lahko izvrši, le če jo izreče sodišče.

Ključne osebe, ki sodelujejo pri izvršbi, so izvrševalec (oseba, ki zahteva izvršitev, upnik), oseba, zoper katero se zahteva izvršba, (dolžnik, zoper katerega se zahteva izvršba) in sodni izvršitelj (javni uslužbenec, ki mora dejansko opraviti izvršitev na zahtevo izvrševalca).

2. Pod kakšnimi pogoji je mogoče izvršiti sklep o izvršbi?

2.1. Sklepi o izvršbi

Odločbe sodišč na Nizozemskem (sodna odločba, sklep, odločba), javne listine (notarske listine) in nekatere druge listine so sklepi o izvršbi. Druge listine, ki jih zakon določa kot sklepe o izvršbi, so tudi: sklepi o izvršbi javnega tožilstva, opomin pred tožbo in opomin, ki ga izda davčni oddelek, arbitražne odločbe z dovoljenjem za izvršitev ter zapisnik sporazumne poravnave.

„Izvod sodne odločbe za sodnega izvršitelja“ se izda strankam brezplačno. Izvod za sodnega izvršitelja je potrjen izvod odločbe, na vrhu katerega je besedilo „In naam der Koningin“ (V imenu kraljice). Takšen izvod je mogoče prepoznati po navedenem besedilu, zato je to sodna odločba, izdana v izvršilni obliki. Izvršitev je možna le z izvodom za sodnega izvršitelja.

Izvod za sodnega izvršitelja ali prvi overovljen izvod se lahko izda tudi za notarsko listino.

Na vrh straniNa vrh strani

Izročitev izvoda za sodnega izvršitelja dovoljuje sodnemu izvršitelju, da nadaljuje z izvršitvijo. Upnik lahko izda izvod za sodnega izvršitelja neposredno sodnemu izvršitelju; za to ne potrebuje odvetnika.

Sodni izvršitelj vroči listino osebi, zoper katero se zahteva izvršitev, pred izvršitvijo. Namen vročitve listine je seznaniti nasprotno stranko s sodno odločbo in jo obvestiti o tem, da upnik zahteva ravnanje v skladu z odločbo.

Za več informacij o vročitvi listin glejte evropsko uredbo o vročanju: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32000R1348:SL:NOT

ter informativno besedilo o vročitvi listin in obveščanju o njih.

Sodni izvršitelji
Vloga pri izvršitvi

Sodni izvršitelj je ključna oseba pri izvršitvi ter vedno dela po navodilih in v imenu osebe, ki zahteva izvršitev. Ta navodila prejme z izročitvijo izvoda za sodnega izvršitelja. Sodni izvršitelj na splošno ne potrebuje ločenega dovoljenja.

Dejanja, ki jih lahko sodni izvršitelj opravi v povezavi z izvršitvijo, vključujejo tudi:

  • vročitev sklepa o izvršbi osebi, zoper katero se zahteva izvršitev;
  • opozorilo, da je treba izpolniti obveznost, npr. opozorilo, da je treba plačati denarni znesek;
  • sprejetje potrdila o plačilu, če dolžnik plača;
  • rubež.

Če je potrebno, lahko sodni izvršitelj zahteva pomoč policije (npr. v primeru rubeža).

Na vrh straniNa vrh strani

Takse sodnih izvršiteljev

Za uradna dejanja sodnih izvršiteljev so določene stalne takse, ki se lahko zaračunajo dolžniku. Za upnika stalne takse niso določene, zato se mora o njih dogovoriti s sodnim izvršiteljem. Takse, ki se zaračunajo dolžniku, so navedene v Uredbi z dne 4. julija 2001, ki vsebuje natančna pravila o uradnih dejanjih in taksah sodnih uradnikov (Uredba o taksah sodnih uradnikov). Uredba je na voljo na spletnem naslovu:

http://www.kbvg.nl/fileadmin/Informatie/praktisch_overzicht_Btag_2005.pdf Nederlands PDF File (PDF File 61 KB)

V tej različici so določene takse, ki veljajo od 1. januarja 2005.

2.2. Glavna pogoja za izvršitev

Glavna pogoja za izvršitev sta:

  • upnik mora imeti sklep o izvršbi in
  • sklep o izvršbi je treba pred izvršitvijo vročiti osebi, zoper katero se zahteva izvršitev.

Glejte vprašanje 1.

Prisilni ukrepi

Kot je navedeno zgoraj, je glavni prisilni ukrep izvršilni rubež v skladu z nalogom o rubežu. Obstajajo tudi ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti pred izdajo sklepa o izvršbi. Te ukrepe je mogoče zahtevati pred razglasitvijo odločbe, med postopkom ali celo pred njim, imenujejo pa se zaščitni ukrepi, tj. ukrepi za zaščito pravic. Zaščitni ukrepi vključujejo rubež pred izdajo sodne odločbe, pečatenje in pripravo popisa premoženja. V tem informativnem besedilu je opisan izvršilni rubež.

Na vrh straniNa vrh strani

3. Izvršilni ukrepi

3.1. V zvezi s kakšnim premoženjem se lahko opravi izvršitev?

Izvršilni rubež se lahko opravi v zvezi s:

  • premičnim premoženjem, ki ni registrirano premoženje;
  • prinosniškimi ali pravicami ali pravicami po odredbi do imenskih delnic ali drugih imenskih vrednostnih papirjev;
  • po tretji osebi (z nalogom za dolžnikovega dolžnika);
  • nepremičnim premoženjem;
  • ladjami;
  • zrakoplovi.

Običajno lahko izvrševalec izbere premoženje, ki ga želi zarubiti.

Načeloma se lahko zarubi vse premoženje dolžnika. Nekaterega premoženja se ne sme zarubiti, na primer premoženja, ki ga dolžnik potrebuje za življenje, kot so oblačila, hrana, delovno orodje, strokovna literatura ter premoženje, namenjeno izobraževanju, umetnosti in znanosti. Zarubiti ni mogoče tudi dela redne plače, preživnine ali plačil drugih prejemkov.

Zarubiti ni mogoče premoženja, ki je namenjeno za javne službe. Izvrševalec lahko hkrati zarubi več vrst premoženja, npr. premično in nepremično premoženje.

3.2. Kakšne so posledice izvršilnega rubeža?
Pravne posledice rubeža premičnega premoženja, ki ni registrirano premoženje

Rubež pomeni, da dejanja dolžnika po rubežu ne morejo vplivati na pravice osebe, ki zahteva rubež. Če želi dolžnik na primer prodati podjetje, kupec načeloma ne more uveljavljati pri upniku, da je postal lastnik. Druga posledica je, da je v rubež vključen tudi dobiček podjetja.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravne posledice rubeža delnic, vrednostnih papirjev in drugega premoženja

V zvezi s tem ni posebnih pravnih posledic.

V času rubeža obdrži glasovalne pravice oseba, zoper katero se zahteva rubež.

Pravne posledice rubeža z zasegom

V primeru rubeža z zasegom upnik (oseba, ki zahteva rubež) zarubi premoženje tretje stranke (tj. osebe, ki ni dolžnik), ker ima tretja stranka dolg do dolžnika ali premoženje dolžnika. Z drugimi besedami, zarubi se premoženje dolžnika, ki ga ima tretja stranka. Oseba, ki zahteva rubež, je zaščitena pred pravnimi dejanji nasprotne stranke. Pravna dejanja po rubežu ne morejo učinkovati zoper osebo, ki zahteva rubež.

Običajni obliki rubeža z zasegom sta rubež pri banki, pri katerem se zarubijo sredstva na bančnem ali žiroračunu, ali pri delodajalcu, pri katerem se zarubi plača delojemalca.

Pravne posledice rubeža premičnega premoženja

Rubež se vpiše v javne registre in velja od dneva vpisa v register. Prihodki od nepremičnega premoženja, pridobljeni po rubežu, so predmet rubeža. Oseba, ki zahteva rubež, je zaščitena pred pravnimi dejanji dolžnika po rubežu. Odtujitev (prodaja) nepremičnega premoženja ne more učinkovati zoper osebo, ki zahteva rubež.

3.3. Kolikšna je pravna veljavnost takšnih ukrepov?

V skladu s splošnim pravilom izvršitev sodne odločbe zastara v dvajsetih letih od dneva po izdaji odločbe. Če za izvršitev sodne odločbe veljajo nekatere zahteve, izpolnjevanje katerih ni odvisno od volje osebe, ki ji je bila izdana odločba, izvršitev sodne odločbe zastara v dvajsetih letih od naslednjega dne po izpolnitvi zahtev.

Na vrh straniNa vrh strani

Vseeno je za vsa plačila, ki morajo biti v skladu z odločbo izvršena v enem letu ali manj, rok zastaranja pet let. V primeru obresti, glob, denarnih kazni in drugih dodatnih nalogov zastaranje nastopi najpozneje takrat, ko zastara izvršitev glavne sodne odločbe, razen če ni rok pretrgan ali podaljšan.

4. Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper izvršilne ukrepe?

Spori o izvršitvi

Člen 438 Zakonika o civilnem postopku vsebuje splošno pravilo za spore, povezane z izvršitvijo, ki se imenujejo tudi spori o izvršitvi. V sporu o izvršitvi lahko dolžnik poskuša preprečiti izvršitev. Spor je lahko na primer povezan s pomenom ali obsegom sklepa o izvršbi, vplivom dejstev, ki se pojavijo po odločbi (sklep o izvršbi), veljavnostjo rubeža ali vprašanjem, kdo je lastnik zarubljenega premoženja. V sporu o izvršitvi lahko dolžnik na primer trdi, da izvrševalec zlorablja zakon ali da je rubež nesorazmeren z odločbo. Dolžnik (oseba, zoper katero se zahteva izvršba) ne sme predložiti na tej stopnji nadaljnjih vsebinskih ugovorov zoper odločbo: za to mora začeti postopek za izpodbijanje, pritožbo ali razveljavitev, kar pomeni, da mora vložiti pravno sredstvo. Zato je spor o izvršitvi povezan le z vprašanjem izvršitve. Glavni postopek, v katerem je že izdana odločba, se ne ocenjuje ponovno.

Spori o izvršitvi se običajno obravnavajo v začasnem postopku. Sodišče lahko na primer izvršbo začasno ustavi za določeno obdobje ali odpravi rubež.

Pristojno sodišče

Za vse spore o izvršitvi, ne glede na to, kateri sodnik je razglasil izvršitev odločbe, je pristojno sodišče prve stopnje (de arrondissementsrechtbank). To sodišče je pristojno, čeprav je odločbo izdalo pritožbeno sodišče ali vrhovno sodišče.

Krajevna pristojnost. Krajevno pristojno sodišče je sodišče, ki je pristojno v skladu s splošnimi pravnimi pravili o pristojnosti, ali sodišče, ki je krajevno pristojno glede na kraj, v katerem je bil ali bo opravljen rubež, ali sodišče, ki je krajevno pristojno glede na kraj, kjer je premoženje, ali sodišče, ki je krajevno pristojno glede na kraj, kjer bo opravljena izvršitev. Pristojno sodišče na Nizozemskem mora biti določeno za vse izvršilne ukrepe na Nizozemskem.

« Izvršitev sodb - Splošne informacije | Nizozemska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 16-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo