Evropska komisija > EPM > Izvršitev sodb > Litva

Zadnja sprememba: 04-05-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Izvršitev sodb - Litva

 

KAZALO

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah? 1.
2. Kateri so pogoji za izdajo izvršljivega pravnega naslova ali odločbe? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Vsebinski pogoji 2.2.
3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšna je veljavnost takih ukrepov? 3.3.
4. Ali se je mogoče pritožiti zoper odločbo o odobritvi takšnega ukrepa? 4.

 

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršitev pomeni zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti, ki so s sodno odločbo naložene strankam v pravnem postopku, tako da stranke pri izvajanju sodne odločbe izvedejo dejanja, ki se od njih zahtevajo.

Nekatere sodne odločbe izvršitve ne zahtevajo izrecno. To na primer velja za odločbe o priznanju in začasni prekinitvi, spremembi ali vzpostavitvi pravnih razmerij.

Sodna odločba se lahko izvaja na podlagi dobre volje strank, tj. brez uporabe izvršilnih ukrepov, ali s silo.

Če naslovnik sodne odločbe le-te ne izvrši prostovoljno, je zadevni upnik upravičen, da pri sodišču zaprosi za izdajo naloga za izvršbo in da ga predloži izvršitelju. Izvršitelji so osebe, ki jih je država pooblastila za ukrepanje na upnikovo zahtevo zaradi zagotovitve, da se sodna odločba, ki ni izvršena prostovoljno, izvrši s prisilnimi izvršilnimi ukrepi.

Izvrševanje sodnih odločb je urejeno v Oddelku VI Zakonika o pravdnem postopku (Izvršilni postopki) in Navodilih za izvrševanje odločb, sprejetih z odredbo ministra za pravosodje. Posebna pravila, ki urejajo izvrševanje odločb, je mogoče določiti v drugih pravnih aktih.

2. Kateri so pogoji za izdajo izvršljivega pravnega naslova ali odločbe?

2.1. Postopek

Nalog za izvršbo, izdan na podlagi sodne odločbe, predloži izvršitelju oseba, ki ima pravico do tega, tj. tožnik ali njegov zastopnik. Če nalog za izvršbo predloži zastopnik, mu je treba pravico do tega po zakonu podeliti z ustrezno izdanim in sestavljenim pooblastilom, to pomeni, da mora pooblastila, ki jih izdajo fizične osebe, potrditi notar, pooblastila, ki jih izdajo pravne osebe, pa lahko odobri tudi ustrezni organ zadevne pravne osebe. Če odvetnik ali njegov pomočnik predloži nalog za izvršbo izvršitelju, mu mora predložiti tudi pisni sporazum s stranko ali drug dokument, ki dokazuje njegove pravice in obveznosti ter njihov obseg.

Na vrh straniNa vrh strani

Po prejetju izvršilnega naloga mora izvršitelj v treh dneh, v nujnih primerih pa takoj, potrditi, da ni nobenih očitnih razlogov, da ga ne bi sprejel.

2.2. Vsebinski pogoji

Izvršilni nalog se predloži izvršitelju, ki opravlja dejavnost na ozemlju, kjer je dolžnikovo stalno bivališče ali delovno mesto oziroma kjer je dolžnikovo premoženje. Če naj bi povračilo izvedla pravna oseba, se izvršilni nalog predloži izvršitelju, ki opravlja dejavnost na ozemlju, kjer je sedež dolžnika - tj. pravne osebe - ali njegovo premoženje.

Nalog za izvršbo je sprejet, ko tožnik izvršitelju plača celotno pristojbino za izvršbo. Odvisno od tožnikovega finančnega stanja (pri fizičnih osebah) se lahko izvršitelj v celoti ali deloma odreče tej pristojbini oziroma odloži plačilo do konca izvršilnega postopka. Če izvršilni nalog predloži pravna oseba, ima izvršitelj pravico, da ne odloži plačila več kot polovice skupne pristojbine.

3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Možni izvršilni ukrepi so:

  1. povračilo iz dolžnikovih denarnih sredstev in pravic do premoženja ali lastnine;
  2. povračilo iz dolžnikovega premoženja in denarja v rokah drugih oseb;
  3. prepoved drugim osebam, da prenesejo gotovino ali premoženje dolžniku oziroma izpolnijo druge obveznosti za dolžnika;
  4. zaseg dokumentov, ki dokazujejo pravice dolžnika;
  5. povračilo iz dolžnikovih plač, pokojnin, štipendij ali drugih prihodkov;
  6. zaseg določenih predmetov, navedenih v sodni odločbi, pri dolžniku in njihov prenos tožniku;
  7. upravljanje dolžnikovega premoženja in uporaba tako pridobljenega prihodka za povračilo tožniku;
  8. obveznost dolžnika, da izvede določena dejanja oziroma se jih vzdrži;
  9. pobot tožnikovih protiterjatev;
  10. drugi ukrepi, določeni z zakonom.

Možno je uporabiti več kot en izvršilni ukrep hkrati.

Na vrh straniNa vrh strani

3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Izvršilni ukrepi in postopki se razlikujejo glede na to, ali gre za izvršbo denarne ali nedenarne obveznosti in ali gre za povračilo iz dolžnikovih denarnih sredstev, dohodka ali drugega premoženja.

Če gre za izvršbo denarne obveznosti in povračilo iz dolžnikovih denarnih sredstev, ki jih ima banka ali tretja stranka, bo izvršitelj banki, drugi kreditni instituciji ali osebi poslal odredbo v ustrezni obliki, v kateri ji bo naložil, naj preveri, ali ima denarna sredstva v dolžnikovem imenu, in, če jih ima, naj zadrži plačila iz teh sredstev v obsegu, ki je potreben za pokritje zneskov, ki jih je treba vrniti, in stroškov izvršbe. Po prejetju odgovora banke, ki potrjuje, da so bila plačila iz dolžnikovih denarnih sredstev začasno ustavljena, se dolžnikova sredstva zarubijo in prenesejo na račun izvršitelja.

Če izvršitelj ugotovi, da so dolžnikova denarna sredstva ali drugo premoženje v rokah tretjih strank (izvršitelj je upravičen do prejetja teh informacij in informacij o tem, ali se od tretje stranke zahteva, da plača denarna sredstva oziroma zagotovi drugo premoženje dolžniku), se ta denarna sredstva zarubijo.

Če gre za izvršbo denarne obveznosti in povračilo iz dolžnikovega dohodka, bo izvršitelj predložil nalog za izvršbo dolžnikovemu delodajalcu ali drugi osebi, ki mu plačuje. Odtegljaji od dolžnikovih plač in podobnih plačil bodo opravljeni v obsegu, potrebnem za pokritje zneskov, ki jih je treba vrniti.

Če gre za izvršbo denarne obveznosti in povračilo iz dolžnikovega premoženja, bo to premoženje zarubljeno in prodano. Povračilo iz dolžnikovega denarnega premoženja se ne izvrši, če dolžnik izvršitelju predloži dokaze, da je denar mogoče povrniti v šestih mesecih z odtegljaji zakonsko predpisanega zneska od dolžnikovega prihodka. Povračilo iz stanovanjske nepremičnine, ki je v lasti dolžnika in v kateri ta prebiva, je mogoče izvršiti le, če znesek, ki ga je treba povrniti, presega 7 000 LTL. Potem ko je stanovanje ali hiša postala predmet rubeža zaradi povračila zneskov, ki niso bili plačani za račune za elektriko, komunalne storitve in druge storitve, lahko sodišče na zahtevo dolžnika ali njegovih družinskih članov odloči, da ne bo prišlo do povračila iz zadnjega stanovanja, hiše ali njenega dela, kjer morajo zadevne osebe živeti. Pri tem sodišče upošteva finančno stanje in interese otrok, invalidov in prikrajšanih skupin.

Na vrh straniNa vrh strani

Rubež dolžnikovega premoženja je začasna sodna prepoved ali omejitev lastništva oziroma posamezne sestavine lastništva (upravljanja, uporabe ali razpolaganja), naložena dolžnikovemu premoženju.

Rubež lahko opravi sodišče ali izvršitelj.

Sodišče zarubi premoženje z odločbo, ki vključuje izvajanje začasnih zaščitnih ukrepov. Znesek zarubljenih denarnih sredstev ali premoženja ne sme presegati zneska tožnikovega zahtevka. Sodišče lahko prekliče tako odločbo na zahtevo zainteresiranih strani ali, v nekaterih vnaprej določenih primerih, na lastno pobudo. Potem ko je sodišče proučilo zadevo in zahtevek zavrnilo, ostanejo začasni zaščitni ukrepi veljavni, dokler njegova odločba ne začne veljati, in če je, potem ko je sodišče uporabilo začasne zaščitne ukrepe, zahtevku zadoščeno, veljajo začasni zaščitni ukrepi, dokler odločba sodišča ni izvršena.

Izvršitelj, ki izvaja odločbo o izvršbi, mora ob rubežu dolžnikovega premoženja podpisati nalog za rubež. Izvršitelj lahko nalog za rubež prekliče le, če je rubež opravil. Izvršitelj načeloma ne sme zarubiti več dolžnikovega premoženja, kot se zahteva za povrnitev zahtevanega zneska in stroškov izvršbe.

Unovčenje premoženja - obvezna prodaja na dražbi prek družb, ki se ukvarjajo s trgovanjem s premoženjem ali z njegovo pretvorbo, prenos tožniku, prodaja kupcu, ki ga je predlagal dolžnik, ali unovčenje zarubljenega premoženja, ki pripada dolžniku ali poroku, z drugimi sredstvi. Odvisno od razlogov za rubež in vrste zarubljenega premoženja zarubljeno premoženje v skladu z zakonom unovčijo izvršitelj, uradi državnega davčnega inšpektorata ali družbe, ki se ukvarjajo z javnim trgovanjem z vrednostnimi papirji.

Na vrh straniNa vrh strani

Nepremičnine in drugo v skladu z zakonom registrirano premoženje, ki pripada dolžniku, ter druge premičnine, katerih vrednost enote presega sto tisoč LTL, se unovčijo s prodajo na dražbi. Drugo premoženje je mogoče unovčiti z drugimi sredstvi.

Dolžnik ima pred začetkom dražbe pravico najti kupca za premoženje, ki se prodaja. Če dolžnik najde kupca pred dražbo, je treba premoženje prodati temu kupcu. Premoženje je mogoče prodati kupcu, ki ga je našel dolžnik, za znesek, ki ni nižji od vrednosti, navedene v nalogu za rubež, ali za nižji znesek, ki zadostuje za pokritje celotnega dolga in stroškov izvršbe.

Unovčenje zarubljenega premoženja izbriše vse rubeže tega premoženja.

Če so predloženi izvršilni nalogi glede protiterjatev dolžnika in tožnika, izvršitelj opravi pobot teh zneskov v skladu s predpisanim postopkom. Če je v skladu s predpisanim postopkom mogoče povrniti celotni znesek s pobotom, se ne izvršijo nobeni drugi obvezni izvršilni ukrepi. Pobota ni mogoče uporabiti za povračilo preživnine.

Zakon določa posebne zahteve, ki veljajo za izvršbo nedenarnih obveznosti.

Pri izvrševanju sodne odločbe o prenosu skrbništva nad otroki izvršitelj vključi osebo, ki naj bi ji bilo preneseno skrbništvo nad otrokom, in predstavnika javnega organa, odgovornega za varstvo otrokovih pravic. Zagotoviti je treba varstvo otrokovih pravic.

Če se tožniku dodelijo določeni predmeti, navedeni v sodni odločbi, jih izvršitelj dolžniku zaseže in prenese tožniku.

Odvisno od sodne odločbe je mogoče v stanovanjske prostore namestiti (oziroma iz njih odstraniti) le tiste osebe, ki so navedene v nalogu za izvršbo. Po potrebi je mogoče zahtevati pomoč policije.

Na vrh straniNa vrh strani

Če odločba, ki od dolžnika zahteva, da izvede ali konča določena dejanja, ki niso povezana s prenosom premoženja ali denarnih sredstev, ni izvršena, izvršitelj v ta namen sestavi poročilo. To poročilo se potem predloži okrožnemu sodišču v kraju izvršbe, ki bo odredilo, da je treba uresničiti posledice, navedene v prvotni odločbi (tj. da bo imel tožnik, če toženec ni izvršil odločbe v določenem roku, ob uporabi toženčevih denarnih sredstev pravico izvesti dejanja ali sprejeti ukrepe za zagotovitev dokončanja tožb in hkrati za povrnitev zahtevanih stroškov od toženca), če pa posledice v odločbi niso navedene, bo sodišče obravnavalo vprašanje spremembe ukrepov za izvršitev prvotne odločbe.

Če lahko ukrepe, navedene v sodni odločbi, izvrši ali konča le toženec sam in če ta zahtev odločbe ne izpolni, ga je mogoče denarno kaznovati v korist tožnika, določi pa se tudi nov rok za izvršitev odločbe. Če dolžnik plača kazen, ga to ne oprosti obveznosti izvedbe ali dokončanja dejanj, navedenih v sodni odločbi.

3.3. Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Odvisno od zadevne odločbe je mogoče naloge za izvršbo predložiti v izvršitev v desetih letih od začetka veljavnosti odločbe. Rok za predložitev nalogov za izvršbo glede sodnih odločb, ki jih je treba nujno izvršiti, začne teči dan po sprejetju odločbe. Izvršilni nalogi glede ponovne zaposlitve se lahko predložijo v izvršitev v enem mesecu od dneva po sprejetju odločbe.

Odvisno od zadevne odločbe veljajo izvršilni dokumenti, če se zahtevajo periodična plačila, skozi celotno obdobje, za katerega so dodeljena plačila, njihov rok za predložitev v izvršitev pa začne teči na kateri koli datum, ko plačilni rok poteče.

Na vrh straniNa vrh strani

Določeni so posebni roki za izvršljive odločbe drugih uradnikov ali institucij, ki jih je treba predložiti v izvršitev.

Če se rok za predložitev izvršilnega dokumenta v izvršitev podaljša iz razlogov, ki so po mnenju sodišča pomembni, lahko sodišče podaljšanje obnovi, če zakon ne predpisuje drugače.

Izvršilni ukrepi, ki jih sprejme izvršitelj, ostanejo veljavni, dokler jih zadevni izvršitelj ne prekliče. Če je vložena pritožba, ki izpodbija zakonitost ukrepov izvršitelja, in je sodišče ugotovilo, da je pritožba upravičena ali deloma upravičena, lahko sodišče, ki pritožbo obravnava, prekliče vse ali nekatere sprejete ukrepe.

Rubež premoženja ali drugi začasni zaščitni ukrepi, ki jih uporablja sodišče, ostanejo veljavni, dokler niso preklicani (ali nadomeščeni z drugim ukrepom), uporabljeni na sodišču ali, v primeru pritožbe, preklicani z višjega sodišča.

Unovčenje zarubljenega premoženja izbriše vse rubeže tega premoženja.

Glej tudi odgovor na vprašanje 3.2.

4. Ali se je mogoče pritožiti zoper odločbo o odobritvi takšnega ukrepa?

Zoper ukrepe izvršitelja se je mogoče pritožiti najpozneje deset dni po datumu, ko se je oseba, ki vlaga pritožbo, zavedla oziroma bi se morala zavesti izvedbe ali neizvedbe zadevnega ukrepa, vendar najpozneje trideset dni po izvedbi ukrepa. Pritožbo je treba vložiti na okrožnem sodišču ozemlja, na katerem izvršitelj opravlja svojo dejavnost.

Ukrepe, ki jih je sprejelo sodišče, lahko prekliče ali spremeni isto sodišče ali, če je pritožba vložena na višjem sodišču, to višje sodišče z odločbo.

« Izvršitev sodb - Splošne informacije | Litva - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 04-05-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo