Evropska komisija > EPM > Izvršitev sodb > Madžarska

Zadnja sprememba: 13-02-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Izvršitev sodb - Madžarska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah? 1.
2. Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega pravnega naslova ali odločbe? 2.
2.1. Sodna izvršitev odločb 2.1.
2.2. Vsebinski pogoji 2.2.
3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšna je veljavnost izvršilnih ukrepov? 3.3.
4. Ali se je mogoče pritožiti? 4.

 

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Prosimo, razložite izraz izvršba.

Izvršba je civilni nepravdni postopek, s katerim država z uporabo prisilnih ukrepov izvaja izpolnitev obveznosti iz sodnih odločb in drugih listin, določenih z zakonom.

Prosimo, opišite izvršilne ukrepe, ki obtožencu kaj nalagajo ali prepovedujejo, ali pa mu nalagajo izvršitev plačila.

Prisilni ukrepi delno omejujejo dolžnikove lastninske in delno osebne pravice. Prisilne ukrepe zoper premoženje izvajajo sodišča in sodni izvršitelji, prisilne ukrepe na osebni ravni pa policija na podlagi odločb sodišč in sodnih izvršiteljev. Najpomembnejši prisilni ukrepi zoper premoženje so:

  • rubež plače in drugih osebnih prejemkov,
  • prepoved razpolaganja in prodaja osebnega premoženja,
  • odvzem zneskov, ki jih urejajo finančne institucije, blokiranje bančnih računov,
  • prepoved razpolaganja s premoženjem zaradi dolžnikovih terjatev do tretjih oseb,
  • prepoved razpolaganja in prodaja nepremičnin,
  • naložitev kazni.

2. Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega pravnega naslova ali odločbe?

2.1. Sodna izvršitev odločb
Ali je mogoče izvršiti sodne in nesodne odločbe?

Izvršiti je mogoče predvsem sodne odločbe. Izvršljive nesodne odločbe so odločbe nekaterih sodnih organov (npr. notarske odločbe, odločbe disciplinskih organov) in obveznosti, ki jih določajo javne listine (npr. notarske listine). Večina nesodnih odločb so odločbe upravnih organov, ki jih je mogoče izvršiti z upravno izvršbo.

Na vrh straniNa vrh strani

Ali je za odobritev izvršbe potreben sodni nalog?

Po splošnih pravilih za odobritev izvršbe ni potreben uradni sodni nalog, sodišče izvršbo odredi z izvršljivo listino. V nekaterih primerih sodišče izvršbo odredi s sodnim nalogom za izvršbo, npr. pri odredbi zavarovalnih ukrepov.

Katero sodišče lahko odredi izvršbo?

Po splošnih pravilih izvršbo odredi prvostopenjsko sodišče, ki obravnava zadevo, ki je podlaga za izvršbo. Če podlaga za izvršbo ni sodna odločba, ampak druga listina (npr. notarska listina), izvršbo odredi pristojno krajevno sodišče glede na prebivališče ali sedeža dolžnika, ali v odsotnosti teh podatkov, glede na lokacijo premoženja dolžnika, ki je predmet izvršbe. Na podlagi odločbe tujega sodišča izvršbo odredi krajevno sodišče v okviru okrožnega sodišča, pristojnega glede na prebivališče ali sedež dolžnika, ali v odsotnosti teh podatkov, glede na lokacijo premoženja dolžnika, ki je predmet izvršbe, ali v primeru Budimpešte, Osrednje okrožno sodišče Buda. Druga pravila o pristojnosti določa Zakon o izvršbi sodnih odločb iz leta 1994.

Prosimo, opišite položaj, vlogo, odgovornosti in pooblastila izvršiteljev.

Izvršbe opravljajo sodni izvršitelji (neodvisni sodni izvršitelji ali sodni izvršitelji na okrožnih sodiščih) na podlagi zavezujočih ukrepov. Sodni izvršitelji so uradne osebe in opravljajo uradne naloge.

Po splošnih pravilih terjatve po civilnem pravu izvršijo neodvisni sodni izvršitelji. Neodvisni sodni izvršitelji imajo neodvisni pravni status, na krajevno sodišče z dano pristojnostjo jih imenuje pravosodni minister. Neodvisni sodni izvršitelji niso državni uslužbenci, njihovi osebni prejemki so plačila strank.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodni izvršitelji okrožnih sodišč opravljajo izvršbe sodnih terjatev za državo in so sodni uslužbenci okrožnih sodišč. Imajo enake pristojnosti kot okrožno sodišče, kjer so zaposleni, z njihovim delom povezana upravna dovoljenja pa obravnava predsednik okrožnega sodišča.

Ali lahko vlogo za izvršbo predloži odvetnik ali kateri drug pravnik?

Vloge za izvršbo je treba sodišču predložiti v skladu s splošnimi pravili za civilne postopke: predloži jih lahko odvetnik, čeprav pravno zastopstvo v teh postopkih ni obvezno.

Prosimo, navedite cene različnih vrst izvršb.

Stroški izvršbe vključujejo predvsem honorar sodnega izvršitelja, stroške izvršbe in stroške iz Uredbe št. 14/1994 (IX.8.) IM Ministrstva za pravosodje o stroških sodnih izvršb. Honorar je sorazmeren z zneskom terjatve; če gre za izterjavo višjega zneska, je honorar višji, pri opravljanju določenega dejanja se honorar izračuna na podlagi časa, ki ga je sodni izvršitelj porabil za izvršbo. Sodni izvršitelji so upravičeni do povračila dokumentiranih stroškov, ki so nastali pri opravljanju izvršbe – določeno z Uredbo, in do pavšalnega plačila v višini 50 % njihovega honorarja. Stroški izvršbe temeljijo na znesku terjatve, ki jo izvrši sodni izvršitelj, v primeru določenega dejanja pa so stroški izvršbe določeni. Za postopek izvršbe je v okviru pravne pomoči na voljo tudi nadomestilo stroškov; pri dokazovanju pravnega naslova zato stranki, ki zahteva izvršbo, stroškov ni treba plačati vnaprej in je lahko oproščena plačila sodnih kolekov za vlogo za izvršbo.

2.2. Vsebinski pogoji
Kakšna so merila za odobritev izvršilnih ukrepov v zvezi s terjatvami?

Sodišče odobri sodno izvršbo, če je sklep, ki je osnova za izvršbo, zavezujoč in dokončen, ali ga je mogoče predhodno izvršiti, in če se je navedeni rok za izvršitev iztekel.

Na vrh straniNa vrh strani

V skladu s posebno odredbo se lahko pri izterjavi preživnine za otroke odobri izvršba zapadle preživnine za več kot šest mesecev, če stranka, ki zahteva izvršbo, meni, da zapadla plačila preživnine izhajajo iz kaznivega vedenja dolžnika ali da dolžnik dolga ni poravnal iz upravičenega razloga. Sodišča pri izvršbi odločbe tujega sodišča tudi proučijo, ali izvedbo take odločbe dovoljujejo zakon, mednarodne pogodbe, načelo vzajemnosti ali norme Evropske unije.

Kakšna so merila za odobritev izvršilnih ukrepov v zvezi z dolžniki?

V primeru dolžnikov sodišče prouči podatke, ki jih je na vlogi za izvršbo predložila stranka:

  • ime dolžnika in potrebni podatki za identifikacijo,
  • glede na okoliščine zadeve, prebivališče dolžnika, sedež in lokacijo premoženja, ki je predmet izvršbe (stranka, ki zahteva izvršbo, mora navesti vsaj enega med temi podatki).

Sodišče lahko izvršbo odobri, samo če ima na voljo zgoraj opisane podatke dolžnika.

3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?
Predmet izvršbe je lahko naslednje premoženje:
  • Denar na bančnih računih; v primeru posameznikov zakon zagotavlja oprostitev od izvršbe do določenega zneska;
  • Opredmetene premičnine, vendar predmet izvršbe ne morejo biti življenjske potrebščine, izvzete po zakonu, na primer:
    • potrebna oblačila,
    • pohištvo, ki ustreza številu družinskih članov dolžnika,
    • zdravila za zdravljenje bolezni dolžnika, itd.;
  • Premičnine (ne glede na naravo, način uporabe, prepovedi in dejstva, vpisana v register), vendar je iz izvršbe izvzeta vsaka premičnina, ki je v teku likvidacijskega postopka ni mogoče šteti kot premoženje dolžnika;
  • Predmet izvršbe so lahko tudi plača, pokojnina ali drugi zaslužki dolžnika (tudi na tem področju veljajo nekatere izjeme), delnice, dolgovi tretjih oseb itd.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?
Ali lahko dolžniki, ki ne ravnajo v skladu s sodnim nalogom, razpolagajo s svojim premoženjem?

Pri prepovedi razpolaganja s premoženjem v stvareh in bančnimi računi pravica dolžnika do razpolaganja z njegovim premoženjem preneha. Če pride do odvzema premoženja, to premoženje ni več v posesti dolžnika. Če je odvzeto nepremično premoženje, dolžnik lahko razpolaga z nepremičnino, vendar je označena z oznako pravica izvršbe.

Na vrh straniNa vrh strani

Ali so za dolžnike, ki ne ravnajo v skladu z ukrepi, predvidene kazni?

Če dolžnik ne ravna v skladu z obveznostmi, določenimi z zakonom, ali s svojim vedenjem ovira izvršilne ukrepe, sodišče izreče denarno kazen do 500 000 HUF.

Če se dolžnik med izvajanjem izvršbe fizično upira, se sodni izvršitelj obrne na policijo, ki lahko proti dolžniku uporabi prisilne ukrepe.

Če dolžnik ovira postopek izvršbe z nasilnim vedenjem, lahko za svoja dejanja kazensko odgovarja. Dolžnik stori kaznivo dejanje tudi z odtujitvijo zaplenjenih predmetov v postopku izvršbe, odstranitvijo zaščitnih oznak, nameščenih v postopku izvršbe, ali z odprtjem zapečatenega prostora, kjer so skladiščeni zaplenjeni, odvzeti ali blokirani predmeti (prekršek zaradi odstranitve zaščitne oznake).

Katere so obveznosti bank v zvezi z razkritjem informacij in blokiranjem računov?

Banke so sodnemu izvršitelju dolžne razkriti informacije o dolžniku in njegovih denarnih sredstvih in v skladu s sklepom sodnega izvršitelja nakazati znesek iz bančnega računa dolžnika sodnemu izvršitelju in v nekaterih primerih blokirati bančni račun. Banka za izvajanje teh ukrepov prevzema civilno odgovornost.

Katere kazni se uporabijo proti tretjim osebam v primeru zavrnitve izvršitve ukrepov?

Če banka ne izpolni svojih obveznosti, ki izhajajo iz postopka izvršbe, lahko plača kazen in terjatev, ki ni bila izterjana po njeni krivdi. Tudi delodajalec dolžnika, tako kot vse druge osebe, dolžne sodelovati v postopku, prevzema podobno odgovornost za izvršitev prepovedi razpolaganja z dohodki, ki jo odredi sodni izvršitelj.

Na vrh straniNa vrh strani

3.3. Kakšna je veljavnost izvršilnih ukrepov?
Ali zakon oz. sodni nalog predpisuje rok za izvršitev ukrepov?

Rok za izvršbo terjatev predpisuje civilno pravo (splošni rok zastaranja je pet let) in začne teči, ko se izda končna sodna odločba. Izvršbe terjatev, za katere je bila vloga predložena po izteku roka terjatev, ni mogoče odrediti in uradnega postopka ni mogoče ponovno začeti. Vsaka izvršba in sodna obravnava za priznanje terjatve lahko prekine zastaralni rok terjatve in rok začne teči ponovno.

4. Ali se je mogoče pritožiti?

a) Umik izvršljive listine in preklic klavzule o izvršbi

Če sodišče z izvršljivo listino odredi izvršbo, je kasneje mogoče to listino ali klavzulo o izvršbi preklicati, če sodišče ugotovi, da za izdajo izvršljive listine ni podlage.

  • Kdo lahko predloži zahtevek za umik izvršljive listine in preklic klavzule o izvršbi?

Umik izvršljive listine in preklic klavzule o izvršbi lahko zahteva dolžnik, vlagatelj zahtevka za izvršbo ali sodišče po uradni dolžnosti.

  • Kateremu pristojnemu sodišču se pošlje zahtevek?

Zahtevek je treba poslati na sodišče, ki je odredilo izvršbo.

  • Kakšen je rok za oddajo zahtevka?

Rok za oddajo zahtevka ni predpisan, zahtevek se lahko odda kadarkoli.

  • Katere so posledice zahtevka?

Če sodišče zahtevek odobri, izda sodni nalog za umik izvršljive listine in preklic klavzule o izvršbi; stranka ima možnost pritožbe.

b) Pritožba na odredbo izvršbe

Kadar je izvršba odobrena s sodnim nalogom, se je mogoče na takšen nalog pritožiti.

Na vrh straniNa vrh strani

  • Kdo lahko izpodbija odločbo?

Pritožbo lahko predloži dolžnik ali vlagatelj zahtevka za izvršbo.

  • Kateremu pristojnemu sodišču se pošlje pritožba?

Pritožbo je treba poslati na sodišče, ki je odredilo izvršbo, in obvestiti drugostopenjsko sodišče. Za presojo pritožbe je pristojno pritožbeno sodišče.

  • Kakšen je rok za oddajo pritožbe?

Rok za oddajo pritožbe je 15 dni od izdaje sodnega naloga.

  • Katere so posledice pritožbe?

Če je sodni nalog za izvršbo sprejet kot ustrezen, ga pritožbeno sodišče odobri, v nasprotnem primeru ga spremeni. Če sodni nalog ni v skladu s pravili postopka, ga pritožbeno sodišče razveljavi in sodišču, ki je izdalo sodni nalog za izvršbo, odredi, da sprejme drugo odločbo.

c) Pritožba na sodni nalog, ki zavrača izdajo izvršljive listine
  • Kdo lahko izpodbija odločbo?

Na sodni nalog, ki zavrača izdajo izvršljive listine, se lahko pritoži vlagatelj zahtevka za izvršbo.

  • Kateremu pristojnemu sodišču se pošlje pritožba?

Pritožbo je treba poslati na sodišče, ki je odredilo izvršbo, in obvestiti pritožbeno sodišče. Za presojo pritožb je pristojno pritožbeno sodišče.

  • Kakšen je rok za oddajo pritožbe?

Rok za oddajo pritožbe je petnajst dni od izdaje naloga.

  • Katere so posledice pritožbe?

Če je sodni nalog sodišča, ki je odredilo izvršbo, sprejet kot ustrezen, ga pritožbeno sodišče odobri, v nasprotnem primeru ga spremeni. Če sodni nalog ni v skladu s pravili postopka, ga pritožbeno sodišče razveljavi in sodišču, ki je izdalo sodni nalog za izvršbo, odredi, da sprejme drugo odločbo.

Na vrh straniNa vrh strani

Po izdaji naloga za izvršbo sodni izvršitelj neodvisno izvrši prisilne ukrepe, za katere ni potrebna odobritev sodišča. Uporabiti je mogoče tudi pravno sredstvo, tj. ugovor na izvršbo. Ugovor lahko sodišču predloži dolžnik, vlagatelj zahtevka za izvršbo ali katera druga zainteresirana stranka. Ugovor na izvršbo je treba poslati v petnajstih dneh od ukrepov sodnega izvršitelja. Če je vlagatelj za takšne ukrepe izvedel kasneje, ali če mu je bilo preprečeno poslati ugovor na izvršbo v petnajstih dneh, se mora rok za predložitev ugovora na izvršbo določiti od dneva, ko je vlagatelj izvedel za ukrepe, ali od dneva odstranitve ovire. Po preteku šestih mesecev ni več mogoče predložiti ugovora na izvršbo. Na podlagi sprejetega ugovora sodišče razveljavi ukrep, ki krši zakon; če sodni izvršitelj ni izpolnil obveznosti, mu sodišče odredi izvršitev ukrepov, v nasprotnem primeru pa zavrne ugovor.

Poleg zgoraj opisanih pravnih sredstev je izvršbo mogoče tudi odpovedati. Izvršbo odpove sodišče s sodnim nalogom, če tako zahteva vlagatelj zahtevka za izvršbo in tak ukrep ne škoduje pravicam katere koli druge stranke, ali če odpoved določa kak drug zakon. Izvršba se odpove, na primer, če dolžnik poravna terjatve. Izvršba se odpove s sodnim nalogom, tudi če je bilo na podlagi notarske listine ugotovljeno, da je končna odločba razveljavila izvršbo.

V postopku izvršbe lahko tretja oseba, ki zahteva premoženje, zaseženo v postopku izvršbe, na podlagi lastninskih pravic ali na podlagi kakšnih koli drugih pravic, ki onemogočajo prodajo premoženja v postopku izvršbe, začne postopek za izločitev proti vlagatelju zahtevka za izvršbo, zato da se odstrani prepoved razpolaganja z zahtevanim premoženjem. Če sodišče odobri zahtevek za izločitev, odstrani prepoved razpolaganja z zahtevanim premoženjem. Če je bilo premoženje že prodano, je treba osebi izplačati vsoto, ustrezno nakupni ceni.

« Izvršitev sodb - Splošne informacije | Madžarska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 13-02-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo