Evropska komisija > EPM > Izvršitev sodb > Grčija

Zadnja sprememba: 30-10-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Izvršitev sodb - Grčija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah? 1.
2. Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega pravnega naslova ali odločbe? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Materialni pogoji 2.2.
3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov? 3.
3.1. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov? 3.1.
3.2. Časovna veljavnost takšnih ukrepov? 3.2.
4. Ali se je mogoče pritožiti zoper odločbo o odobritvi takšnega ukrepa? 4.

 

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršitev je ukrep za prisilno izpolnitev materialnopravnega zahtevka, vključenega v izvršilni pravni naslov, ob pomoči državnih organov. Za izvršitev se uporabljajo naslednji ukrepi:

  • prisilna odstranitev stvari,
  • prisilna izselitev iz nepremičnine,
  • rubež,
  • zapor,
  • denarne kazni,
  • prisilna uprava,
  • zaprisežene izjave.

2. Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega pravnega naslova ali odločbe?

Izvršilni pravni naslov je javna listina, ki potrjuje zahtevek in na podlagi katere je tožnik upravičen, da od dolžnika zahteva izpolnitev vsebine izvršilnega pravnega naslova. Nujna elementa sta obstoj pravnega naslova in veljavnost zahtevka.

2.1. Postopek

Izvršitev spada na področje sodstva in se ne šteje kot upravno vprašanje; njen namen je zagotoviti pravno varstvo. Zahtevki, naslovljeni na izvršilne uradnike, in vsa izvršilna dejanja so procesna dejanja. Za izvršitev morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • pristojnost izvršilnih uradnikov,
  • položaj stranke v sporu,
  • sposobnost za začetek postopka,
  • sposobnost za zastopanje stranke v njenem imenu,
  • obstoj pravno utemeljenega interesa,
  • pravdna sposobnost,
  • obstoj izvršilnega pravnega naslova,
  • obstoj zahtevka, ki se lahko izpolni z izvršitvijo.

Izvršijo se lahko sodne in zunajsodne odločbe. Zahtevek za izdajo sodnega naloga za odobritev izvršitve ni vedno potreben. Izvršilni pravni naslovi so:

Na vrh straniNa vrh strani

  • pravnomočne sodne odločbe grških sodišč,
  • sodne odločbe grških sodišč, ki so razglašene za začasno izvršljive,
  • arbitražne odločbe,
  • zapisniki grških sodišč, ki vsebujejo rešitev ali določajo sodne stroške,
  • notarske listine,
  • plačilni nalogi, ki jih izdajo grški sodniki,
  • nalogi za izselitev najemnika,
  • tuji pravni naslovi, razglašeni za izvršljive,
  • nalogi in akti, ki so v skladu z zakonom razglašeni za izvršljive.

Izvršilni uradniki se delijo na neposredne in posredne izvršilne uradnike. Neposredne izvršilne uradnike določi zahtevajoči upnik. Ti so a) sodni izvršitelji, ki so neplačani javni uradniki, pooblaščeni za rubež stvari, ki jih ima dolžnik, rubež premoženja, ladij ali letal, ki so v lasti dolžnika, neposredno izvršitev, odvzem prostosti dolžnikom, za katere je bila odrejena zaporna kazen, in pripravo dražb, b) notarji ali mirovni sodniki, ki jih nadomeščajo, pooblaščeni za izvedbo prostovoljne ali prisilne dražbe zarubljenega dolžnikovega premoženja in razdelitev iztržkov od prodaje na podlagi razvrstilnega seznama. Posredni uradniki so policija, vojska in priče sodnih izvršiteljev, ki sodelujejo, če se zadevna oseba upira ali grozi, da se bo uprla. Vsi ti uradniki so odgovorni za kršitve obveznosti pri opravljanju svojih nalog.

Izvršilni nalog izda oseba, ki je upravičena do njegovega uveljavljanja, tj. tožnik, ali njen zastopnik, ki ni nujno odvetnik. Osnovni stroški izvršitve so:

  • honorar sodnega izvršitelja za rubež, za zahtevke do 587 EUR: 44 EUR, za zahtevke od 589,87 EUR do 5 869,40 EUR: 2,5 % in za zahtevke od 5 872,34 EUR: 1 % (omejeno na 352 EUR) za vsako zarubljeno premoženje, ladjo ali letalo;
  • honorar sodnega izvršitelja za pripravo posamezne dražbe ali ponovitev dražbe ali povzetek poročila o rubežu, za zahtevke do 587 EUR: 44 EUR, za zahtevke od 589,87 EUR do 5 869,40 EUR: 2 % in za zahtevke od 5 872,34 EUR: 1 % (omejeno na 176 EUR);
  • honorar izklicevalca: 25 EUR;
  • honorar sodnega izvršitelja za vsa druga izvršilna dejanja: od 175 EUR do 295 EUR, po dogovoru med sodnim izvršiteljem in njegovo stranko;
  • honorar priče sodnega izvršitelja: 22 EUR za vsako;
  • če se izvršitev prekliče, se honorarji sodnega izvršitelja zmanjšajo za 50 %;
  • 0,30 EUR za vsak kilometer poti, ki ga morajo sodni izvršitelj in priče prepotovati od svojega sedeža, da opravijo kakršno koli dejanje;
  • posebni honorar sodnega izvršitelja, odvisen od stopnje zapletenosti izvršitve: po dogovoru med sodnim izvršiteljem in njegovo stranko (nikoli ne plača dolžnik).
2.2. Materialni pogoji

Materialni pogoji za izvršitev:

Na vrh straniNa vrh strani

  • obstoj pravno utemeljenega interesa, tj. potreba po izvedbi izvršilnega dejanja in pravnem varstvu, ki ga zagotavlja in
  • veljavnost zahtevka.

Namen izvršilnega prava je v danih okoliščinah uravnotežiti nasprotujoče si interese med upniki na eni strani in dolžniki ali tretjimi strankami na drugi strani. Merila, ki jih uporabljajo sodišča za odobritev izvršilnega ukrepa, so:

  • hitra izpolnitev obveznosti do upnikov z nizkimi stroški;
  • varstvo osebnostnih pravic dolžnika in pravno utemeljenih interesov na splošno;
  • uskladitev interesov upnika in dolžnika glede potrebe, da se na dražbi doseže čim boljša cena;
  • varstvo interesov tretje stranke.

3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov?

Izvršilni ukrepi so lahko povezani z dolžnikovim premoženjem in/ali osebno z dolžnikom. Izvršilni ukrepi so materialna dejanja za to pooblaščenih uradnikov; neposredno ali posredno povzročijo izpolnitev zahtevkov na podlagi izvršitve, ki jo izvede država. Izvršilni ukrep se lahko opravi za naslednje premoženje:

  • premično premoženje, ki ga ima dolžnik ali upnik ali tretja stranka, ki ga je pripravljena izročiti;
  • dolžnikove lastninske pravice na stvareh tretje stranke;
  • denar;
  • denarne zahtevke osebe, zoper katero se izvaja izvršitev, do tretjih strank;
  • nepremično premoženje v lasti dolžnika ali lastninsko pravico dolžnika;
  • ladje;
  • letala;
  • pravice intelektualne lastnine, patente, filmske pravice.

Izvršilni ukrep se ne sme opraviti za:

Na vrh straniNa vrh strani

  • osebne predmete dolžnika in njegove družine;
  • hrano in gorivo, ki ju potrebujejo dolžnik in njegova družina;
  • medalje, spominske predmete, rokopise, korespondenco, družinske zapise in poslovne knjige;
  • knjige, glasbene instrumente, umetnine;
  • orodje, stroje, knjige ali druge stvari, ki jih potrebujejo osebe za delo, s katerim se preživljajo;
  • pokvarljive stvari;
  • deleže v partnerstvih;
  • zakonske zahtevke za preživnino;
  • plačo, pokojnino ali zahtevke za izplačilo zavarovalnine.
3.1. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Dolžnik in vse tretje stranke morajo izpolniti odločbo, s katero se odredi izvršilni ukrep. Če se zadevne osebe med izvršitvijo upirajo, lahko sodni izvršitelj uporabi silo in hkrati pokliče organ, odgovoren za vzdrževanje reda. Sodni izvršitelj lahko pridobi dve odrasli priči ali dodatnega sodnega izvršitelja. Če:

  • dolžnik ne izpolni obveznosti, da opravi dejanje, ki ga lahko opravi tudi tretja oseba, lahko upnik opravi to dejanje na stroške dolžnika;
  • dolžnik ne izpolni obveznosti, da opravi dejanje, ki ga ne more opraviti tretja oseba in je odvisno le od njegove pripravljenosti, da ga opravi, sodišče odredi, da mora opraviti to dejanje, ter mu izreče denarno kazen v korist upnika in zaporno kazen, če dejanja ne opravi;
  • mora dolžnik opustiti neko dejanje ali vanj privoliti, lahko sodišče v primeru kakršne koli kršitve odredi denarno kazen v korist upnika in zaporno kazen.

Zgoraj navedeni primeri ne vplivajo na upnikovo pravico, da zahteva odškodnino, ki jo določa materialno pravo za škodo, nastalo zaradi neizpolnitve obveznosti s strani dolžnika. Dolžnik lahko načeloma razpolaga s premoženjem; če pa se premoženje zarubi, je razpolaganje z njim prepovedano ter je nično in neveljavno do osebe, ki je zahtevala rubež, in upnikov, ki so predložili svoje zahtevke.

Na vrh straniNa vrh strani

Če je izvršitev povezana z dolžnikovimi bančnimi računi, banka ni dolžna razkriti vlagatelju podrobnosti o njih, če pa se banki vroči listina o rubežu denarnih zahtevkov, ki jih ima dolžnik, je razpolaganje z zarubljenim zneskom prepovedano ter nično in neveljavno do osebe, ki je zahtevala rubež; banka mora v osmih dneh po vročitvi listine o rubežu sporočiti, ali zarubljeni zahtevek (denar na bančnem računu) obstaja, in osebi, ki je zahtevala rubež, plačati zadevni znesek, če zadošča za izpolnitev obveznosti.

3.2. Časovna veljavnost takšnih ukrepov?

Načeloma ne obstaja določba o rokih, ki veljajo za vlagatelja; določene so nekatere časovne omejitve, vendar so to roki, pred iztekom katerih ni mogoče veljavno opraviti posameznih dejanj, in niso zavezujoči ter ne določajo neposredno trenutka, po katerem vlagatelj ne more več ukrepati. Določba, v skladu s katero je treba različna posamična dejanja opraviti v določenem roku po rubežu ali pred dražbo, ne spremeni podlage sistema. Da se prepreči neomejeno podaljšanje postopka, je določen le skrajni rok enega leta, po katerem na podlagi istega naloga ni mogoče izvesti rubeža ali drugih dejanj in dražbe na podlagi rubeža, ki je bil zaradi izteka zadevnega roka razveljavljen s sodno odločbo.

4. Ali se je mogoče pritožiti zoper odločbo o odobritvi takšnega ukrepa?

Edino pravno sredstvo v izvršilnem postopku je zahtevek za razveljavitev zamudne sodbe, ki ga lahko vloži oseba, zoper katero se izvede izvršitev, ali kateri koli upnik, ki ima pravno utemeljen interes, in sicer v 15 dneh od izvršilnega dejanja, če je tak zahtevek povezan z veljavnostjo pravnega naslova ali predhodnega postopka. do končnega izvršilnega dejanja, če je povezan z veljavnostjo katerega koli izvršilnega dejanja od prvega do zadnjega dejanja, in šest mesecev po opravljenem končnem izvršilnem dejanju, če je povezan z veljavnostjo tega dejanja. Zahtevke za razveljavitev zamudne sodbe lahko vloži tudi tretja stranka, upravičena do predmeta izvršitve, v zvezi s katerim je vložen ugovor in katerega lahko zahteva od osebe, zoper katero se izvede izvršitev, v roku, ki ni posebej določen. Pristojno sodišče je tisto, na območju katerega je kraj izvršitve, tj. mirovno sodišče, če je izvršilni naslov odločba, ki jo izda mirovni sodnik, in sodišče prve stopnje z enim sodnikom v vseh drugih primerih. Vložitev zahtevka za razveljavitev zamudne sodbe ne zadrži izvršitve; vendar lahko začasno prekinitev izvršilnega postopka odredi sodišče na zahtevo vlagatelja s predložitvijo jamstva ali brez. O tej odločitvi so obveščeni izvršilni uradniki, ki ne morejo opraviti nobenega izvršilnega dejanja, razen če to z odločbo izrecno dovoli sodišče.

« Izvršitev sodb - Splošne informacije | Grčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 30-10-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo