Evropska komisija > EPM > Izvršitev sodb > Finska

Zadnja sprememba: 10-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Izvršitev sodb - Finska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah? 1.
2. Kateri so pogoji za izdajo izvršljivega pravnega naslova ali odločbe? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Vsebinski pogoji 2.2.
3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršitve? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšna je veljavnost takšnih ukrepov? 3.3.
4. Se je mogoče pritožiti zoper odločbo o odobritvi takšnega ukrepa? 4.

 

Ulosotto

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Na Finskem se izvršitev deli na ločeno in splošno izvršitev.

Ločena izvršitev vključuje izterjavo sodno ugotovljenih dolgov. Če je potrebno, se posamezna obveznost, določena s sodno odločbo ali drugim izvršilnim naslovom, izvrši s prisilnim ukrepom.

Splošni izvršilni postopki ali postopki v primeru insolventnosti vključujejo prestrukturiranje dolga fizične osebe, reorganizacija družbe in stečaj. Praviloma se uporabljajo za vse dolgove in premoženje dolžnika. V tem besedilu je obravnavana le ločena izvršitev, tj. izterjava sodno ugotovljenih dolgov. Glejte tudi Stečaj - Finska.

Najpomembnejša vrsta izvršitve v civilnih in gospodarskih zadevah je v praksi izvršitev sodno ugotovljenega dolga. Vključuje zaseg dolžnikovega premoženja; prodajo premoženja, če je to potrebno; in nakazilo pridobljenih sredstev upniku. Zaseže se premoženje v znesku, ki je potreben za plačilo dolga upniku. V primerih, ko izvršitev zahteva več upnikov ali če je zaseženo premoženje predmet zavarovanih pravic, se sredstva razdelijo med upnike glede na njihovo prednostno razporeditev.

Druga pomembna vrsta izvršitve v praksi je prisilna izselitev. Pri tem je na primer najemnik po prenehanju najemnega razmerja izseljen iz nepremičnine ali prebivališča. Razen tega so predmet izvršitve tudi obveznost prenosa določenega premoženja (obveznost prenosa), obveznost nekaj storiti (obveznost dejanja) ter prepoved nekaj storiti in obveznost, dovoliti drugi osebi, da nekaj stori (obveznost prepovedi). Pri teh vrstah izvršitve se glede na okoliščine običajno uporabljajo prisilni ukrepi ali periodične denarne kazni. Rubež se lahko uporablja tudi za rubež, ki ga odredi sodišče, ali drug preventivni ukrep. V nadaljevanju je natančneje opisana le izterjava sodno ugotovljenega dolga.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Kateri so pogoji za izdajo izvršljivega pravnega naslova ali odločbe?

2.1. Postopek

Na Finskem so organi za izvršitev običajno sodni izvršitelji. Dejansko naloge izvršitve običajno opravljajo namestniki sodnih izvršiteljev. Sodni izvršitelji so neodvisni in nepristranski državni sodni uradniki, ki morajo svoje naloge ustrezno opravljati. Svoje naloge morajo opravljati hitro, učinkovito in ustrezno, pri tem pa ne smejo tožencu ali tretji stranki povzročiti več škode, kot je potrebna za namen izvršitve. Sodni izvršitelji imajo pooblastila, ki zagotavljajo učinkovito izvršitev, na primer za iskanje dolžnikovega premoženja.

Za začetek izvršitve mora imeti upnik sodno odločbo ali drug izvršilni naslov, ki dokazuje terjatev. Vseeno običajno ni potreben poseben izvršilni nalog sodišča.

V civilnih in gospodarskih zadevah je izvršilni naslov običajno sodba ali druga sodna odločba rednega sodišča. Redna sodišča vključujejo okrožna sodišča (District Courts) kot sodišča prve stopnje ter pritožbena sodišča (Courts of Appeal) in, končno, vrhovno sodišče (Supreme Court) kot pritožbena sodišča. Razen tega je izvršilni naslov tudi arbitražna odločba. V praksi je pomemben izvršilni naslov sporazum o preživnini za otroka, ki ga potrdi ustrezen občinski organ. Nasprotno pa listine, ki jih sklenejo le fizične osebe, na Finskem ne morejo biti izvršilni naslov.

Sodna odločba, ki jo izda tuje sodišče, ali enakovredna listina je izvršilni naslov na Finskem le, če je to izrecno pravno določeno, zdaj zlasti s pravom Skupnosti.

Na vrh straniNa vrh strani

Upnik mora pri lokalnem sodnem izvršitelju vložiti predlog za izvršitev, ki mu mora priložiti izvršilni naslov. Zahteva lahko običajno izvršitev, izvršitev v celoti ali omejeno izvršitev (glejte oddelek 3.1.). Upnik lahko tudi zahteva, da dolg kot pasivni dolg dve leti nadzira organ za izvršitev, če takojšnja izterjava ni možna. Za izvršitev ni treba uporabiti odvetnika ali pravnika.

Za takso za izvršitev, ki se plača državi, se večinoma terja dolžnik. Upnik mora plačati takso na izplačilo, ki znaša 0,5 odstotka izplačanega zneska, vendar največ 200 EUR. Če izterjava ni uspešna, se za nizko obravnavno takso terja upnik.

2.2. Vsebinski pogoji

Preden sodišče izda sodno odločbo kot izvršilni naslov, v civilnem postopku preveri veljavnost zahtevka upnika. V praksi je večina sodnih odločb zamudnih sodb. Zamudna sodba se izda na podlagi pasivnosti nasprotne stranke, če nasprotna stranka ni odgovorila na sodni poziv ali ni nastopila pred sodiščem, pri tem pa sodišče ne preveri natančno veljavnosti zahtevka. Tako lahko upnik preprosto in hitro dobi izvršilni naslov za nesporen dolg. Glejte tudi Poenostavljeni in pospešeni postopki - Finska.

Sodni izvršitelj pri izvršitvi upošteva sodno odločbo ali drug izvršilni naslov in ne more preveriti njegove veljavnosti. Namesto tega sodni izvršitelj preveri, ali dolg ni ugasnil po izdaji sodne odločbe o izplačilu zaradi poravnave dolga ali zastaranja itd.

Na vrh straniNa vrh strani

3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršitve?

Načeloma se lahko zasežejo vse vrste premoženja, ki jih ima dolžnik in ki imajo premoženjsko vrednost. V praksi se lahko zasežejo sredstva na dolžnikovem bančnem računu, davčna povračila, plače, pokojnine iz zaposlitve ali drugi redni dohodki. Razen tega se lahko zaseže tudi drugo premično premoženje ali stvari ali pa nepremičnine. Če pa upnik zahteva omejeno izvršitev, se ukrepi za zaseg določijo le za v register vpisano premoženje, ki ga ni treba izplačati.

Vseeno je prepovedan zaseg nekaterih vrst premoženja zaradi socialnih in drugih razlogov. Zaseči ni mogoče, na primer, različnih socialnih prejemkov. Dolžnik ima tudi pravico do tako imenovane ločitvene pravice, ki pomeni, da ni mogoče zaseči, na primer, dolžnikovih običajnih gospodinjskih predmetov ali potrebnih orodij.

Da se zagotovi primerno preživljanje dolžnika in njegove družine, veljajo za zaseg plač in pokojnin iz zaposlitve omejitve glede višine. Po splošnem pravilu se lahko zaseže ena tretjina dolžnikove neto plače. Dolžnik ima vedno pravico do zaščitenega deleža.

Če je treba zaseženo premoženje izplačati, se običajno proda na javni dražbi.

3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Po zasegu dolžnik ne sme uničiti ali odtujiti zaseženega premoženja v škodo upnika ali kako drugače razpolagati z njim. Kakršen koli ukrep v nasprotju s prepovedjo je neveljaven. Vseeno lahko tretja stranka v izjemnih primerih uživa zaščito v dobri veri. Razpolaganje z zaseženim premoženjem je kaznivo dejanje.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodni izvršitelj ima celovit dostop do informacij pri dolžniku in tudi tretjih strankah, kot so banke. Ko banka prejme obvestilo o zadržanju v zvezi z zasegom sredstev na bančnem računu, lahko sredstva izplača le sodnemu izvršitelju. Izplačilo terjatve ali plače v nasprotju z obvestilom o zadržanju je kaznivo dejanje.

3.3. Kakšna je veljavnost takšnih ukrepov?

Sodne odločbe ali drugega izvršilnega naslova ni več mogoče izvršiti, če pravica, določena v tej odločbi ali naslovu, preneha veljati zaradi izplačila, izteka veljavnosti ali drugega razloga. Po izdaji sodne odločbe običajno velja za izplačilo zastaralni rok petih let, ki ga lahko upnik prekine.

Izvršljivost nekaterih izvršilnih naslovov je na Finskem časovno omejena. Mednje spadajo izvršilni naslovi, ki fizični osebi nalagajo plačilo denarnega dolga. Namen tega je preprečiti predolgo trajajočo izvršitev. Takšni izvršilni naslovi se običajno lahko izvršijo v 15 letih, v nekaterih primerih pa v 20 letih. Upnik ne more prekiniti roka. Zdaj je določeno prehodno obdobje, po katerem bodo najstarejši izvršilni naslovi zastarali s 1. marcem 2008.

Za izvršilne ukrepe običajno ne veljajo posebni roki. Sodni izvršitelj mora opraviti izvršitev hitro in brez nepotrebnega odlašanja.

4. Se je mogoče pritožiti zoper odločbo o odobritvi takšnega ukrepa?

Zoper izvršilni ukrep ali odločbo sodnega izvršitelja se lahko pritoži vsak, na interese katerega vpliva zadevni ukrep ali odločba. Pritožba se vloži pri rednem sodišču, na prvi stopnji pri okrožnem sodišču. Rok za vložitev pritožbe je tri tedne, običajno pa začne teči z izdajo sodne odločbe ali na datum, ko je bila oseba obveščena o sodni odločbi.

Na splošno vložitev pritožbe ne zadrži izvršitve, razen če sodišče ne odloči drugače. Če je pritožbi ugodeno, sodišče ovrže odločbo sodnega izvršitelja ali jo spremeni. Sodni izvršitelji lahko v skladu z nekaterimi pogoji popravijo očitne napake.

Če je za rešitev argumenta ali zahtevka, predstavljenega v zvezi z izvršitvijo, potrebno ustno pridobivanje dokazov, mora o tem odločiti sodišče v civilni zadevi (spor o izvršitvi).

« Izvršitev sodb - Splošne informacije | Finska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 10-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo