Evropska komisija > EPM > Izvršitev sodb > Danska

Zadnja sprememba: 27-03-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Izvršitev sodb - Danska

 

KAZALO

1. Kaj pomeni izvršba v civilnih in gospodarskih zadevah? 1.
2. Pod katerimi pogoji se lahko opravi izvršba? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Materialni pogoji 2.2.
3. Izvršilni ukrepi 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšna je veljavnost teh ukrepov? 3.3.
4. Ali se je možno pritožiti zoper izvršbo? 4.

 

1. Kaj pomeni izvršba v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba (tvangsfuldbyrdelse) upniku omogoča izvedbo prisilnih ukrepov, s katerimi zagotovi, da dolžnik spoštuje zahtevek, ki mu je ugodilo sodišče, ali kdo drug. Primere izvršb obravnava sodišče za izvršbe (fogedretten) (oddelek v okviru okrožnega sodišča (byretten)) v skladu s pravili, določenimi v Zakonu o pravosodju. Večina izvršb se nanaša na zahteve po plačilu. Lahko pa se izvršijo tudi druge vrste zahtev, kot je zahteva, da oseba ob izteku najemne pogodbe preneha z najemom.

Zahtevo po plačilu običajno izvrši sodišče za izvršbe, ki zarubi dolžnikovo premoženje. Rubež vključuje zastavno pravico upnika nad zadevnim premoženjem, tako da ga lahko prisilno proda in svojo terjatev v celoti ali deloma poplača z iztržkom od javne prodaje. Če se izvršba nanaša na zahtevo po izpraznitvi stavbe, izvršba vključuje prisilno izselitev, ki jo opravi sodišče za izvršbe, tudi s pomočjo policije.

Izvršiti je mogoče tudi odločbe o skrbništvu, prebivališču otrok in osebnih stikih z otroki. V takih primerih se izvršba lahko opravi v obliki denarnih kazni zaradi neizpolnjevanja obveznosti in v obliki neposredne uporabe sile ob pomoči policije.

2. Pod katerimi pogoji se lahko opravi izvršba?

2.1. Postopek

Izvršba se lahko opravi, če obstaja izvršilni naslov ali podlaga za izvršbo.

Izvršilni naslovi so lahko naslednji:

  1. sodbe in sklepi, ki jih izdajo sodišča ali drugi organi, katerih odločbe so lahko izvršljive, zahteve po plačilu, ki jim ugodi sodišče za izvršbe, ter odločbe o stroških sodnih postopkov, ki jih sprožijo ti organi,
  2. sporazumne poravnave, sklenjene pred organi iz 1), in sporazumne poravnave, sklenjene med pogajanji o okoliščinah v primerih, povezanih z zakonsko zvezo,
  3. nekatere odločbe in sporazumi o skrbništvu staršev, prebivališču otrok in osebnih stikih z otroki,
  4. izvensodne pisne poravnave glede zapadlih dolgov, ki vsebujejo klavzulo o izvršbi,
  5. dolžniška potrdila s klavzulo o izvršbi,
  6. hipotekarne listine ter
  7. menice in čeki.

Izvršbo opravi sodišče za izvršbe. To pomeni, da lahko vlagatelj utemeljenega zahtevka pri sodišču za izvršbe vloži predlog za izvršbo. Predlog se običajno vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju, kjer živi dolžnik.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodišče za izvršbe nato opravi začetni pregled primera. Če meni, da je primer utemeljen, so udeležene stranke vabljene na sestanek, ki običajno poteka v pisarni sodišča za izvršbe. Lahko pa poteka tudi v drugih prostorih, kot je dolžnikovo prebivališče ali kraj poslovanja.

Vlagatelj predloga za izvršbo se je načeloma dolžan udeležiti sestanka, če pred sodiščem ne nastopi, se predlog zavrže. Dolžnik se je lahko dolžan udeležiti sestanka; če mu je vabilo vročeno in če pred sodiščem ne nastopi, ga lahko na sodišče privede policija.

Na sestanku se od dolžnika zahteva, da izvrši plačilo, da zagotovi vse finančne informacije o sebi in o svojem gospodinjstvu, ki jih lahko zahteva sodišče za izvršbe . Nezagotovitev ustreznih informacij je kazniva. Namen zaslišanja dolžnika je ugotoviti, ali ima v lasti premoženje, ki se ga lahko zarubi (nadaljnje podrobnosti so v točki 3.1 v nadaljevanju).

Praviloma se sodna taksa za rubež plača ob vložitvi predloga za izvršbo. Osnovna dajatev za rubež je 300 DKK in če zahtevek presega 3 000 DKK, se zahteva še 0,5 % vrednosti ostanka. Če postopek teče zunaj sodišča ali če mora dolžnika na sodišče privesti policija, se zahteva še dodatna taksa v višini 400 DKK.

2.2. Materialni pogoji

V nekaterih primerih sodišče za izvršbe lahko odloči, da predlogu upravičenca za izvršbo ne ugodi. Če dolžnik ugovarja izvršilnemu naslovu in če sodišče ob upoštevanju dokazov, ki se mu lahko predložijo, presodi, da nadaljevanje izvršbe ne bi bilo priporočljivo, mora sodišče nadaljevanje zavrniti.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodišče za izvršbe ne more odločati o vseh ugovorih zoper veljavnost izvršilnega naslova. Ne more na primer odločati o ugovorih, ki zadevajo pravilnost sodb in sklepov; in lahko zavrne obravnavanje zadeve ki jo mora zaradi področja ali narave ali zaradi kakšnega drugega posebnega razloga,obravnavati sodišče v rednih postopkih.

Dolžnik ima med izvršbo nekaj možnosti za vložitev protiterjatve. Protiterjatev se nato lahko pobota – če so izpolnjeni zahtevani splošni pogoji – med izvršilnim ukrepom, če je izvršljiva ali če jo pripozna stranka, ki je predlagala rubež, ali je sprejeta kot utemeljena iz drugega razloga.

3. Izvršilni ukrepi

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Načeloma se lahko zarubi karkoli, kar pripada dolžniku in ima tržno vrednost. Zarubi se lahko nepremičnine in premičnine. Premičnine niso le materialno premoženje (kot so avtomobili, ladje ali zrakoplovi), ampak tudi na primer terjatve.

Je pa nekaj vrst premoženja, ki ga ni mogoče zarubiti zaradi poplačila zasebnih terjatev. Nekateri glavni primeri so:

  • terjatve za plače, ki še niso bile plačane,
  • terjatve za pokojnino in terjatve za druge oblike državne pomoči, ki še niso bile plačane,
  • premoženje, ki je zajeto v kodeksu izterjave dolga, to je premoženje, ki je potrebno za ohranitev skromnega doma in življenjskega standarda za dolžnika in njegovo gospodinjstvo,
  • neprenosljiva zapuščina in zapuščina, ki se še ni dedovala,
  • osebna odškodnina in premoženje, pridobljeno za plačilo take odškodnine, kadar se znesek, ki se plača kot nadomestilo, ali zadevno premoženje vodita ločeno od drugega dolžnikovega premoženja.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Ko je dolžnikovo premoženje zarubljeno, dolžnik nima več polne pravice razpolaganja z zarubljenim premoženjem. Dolžnik ne sme razpolagati z zarubljenim premoženjem na noben način, ki bil v škodo upnika s pravicami nad zarubljenim premoženjem. Dolžnik na primer premoženja ne more prodati tretji osebi ali ga nanjo prenesti. Praviloma zarubljene premičnine ostanejo v posesti dolžnika do javne dražbe, razen če sodišče za izvršbe odloči, da je treba dolžniku odvzeti pravico do razpolaganja s premoženjem.

Na vrh straniNa vrh strani

Če dolžnik protipravno odtuji zarubljeno premoženje, se mu lahko izreče kazen.

Če rubež istega premoženja predlaga več kot en upnik, se prednost določi glede na vrstni red vlaganja predlogov pri sodišču za izvršbe.

Dolžniki so dolžni zagotoviti tiste informacije, ki jih zahteva sodišče za izvršbe, da lahko opravi izvršbo. Če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti zagotoviti informacije, lahko sodišče za izvršbe odloči, da se mu izreče do šest mesecev zaporne kazni, dokler ne izpolni svoje obveznosti zagotoviti informacije.

3.3. Kakšna je veljavnost teh ukrepov?

Rubeža premičnin (razen motornih vozil, registriranih plovil in zrakoplovov) na splošno po enem letu ni več mogoče opraviti, razen če upnik s pravicami nad zarubljenim premoženjem pri sodišču za izvršbe prej ne vloži zahteve,da se zadevno premoženje proda na javni dražbi. Rok se računa od časa, ko je bilo premoženje zarubljeno.

Rubeža nepremičnin, motornih vozil, registriranih plovil in zrakoplovov po desetih letih ni več mogoče opraviti (do 1. januarja 2008 pa po 20 letih).

4. Ali se je možno pritožiti zoper izvršbo?

Praviloma je možno pritožbo zoper odločbe, ki jih izda sodišče za izvršbe, vložiti pri višjem sodišču (landsretten). Pritožbo je treba vložiti v štirih tednih od izdaje odločbe sodišča za izvršbe. Vendar je pritožbe zoper odločbe o rubežu premoženja s tržno vrednostjo v višini največ 10 000 DKK mogoče vložiti samo z dovoljenjem Komisije za dovoljene pritožbe (Procesbevillingsnævnet), če obstajajo posebni razlogi za tako pritožbo.

Poleg tega je mogoče primere, o katerih je odločalo sodišče za izvršbe, ponovno obravnavati, to pomeni, da jih sodišče za izvršbe ponovno prouči. Lahko se ponovno obravnavajo, če se stranke primera tako dogovorijo, ali če sodišče za izvršbe meni, da je ponovno obravnavanje potrebno. Ponovno obravnavanje je lahko potrebno, če dolžnik ali tretja oseba priskrbi dokaze, da sodba krši pravice tretje osebe, ali če dolžnik ni bil navzoč med izvršilnim ukrepom in sedaj uveljavlja pravila kodeksa izterjave dolga, ki jih vsebuje Zakon o pravosodju.

« Izvršitev sodb - Splošne informacije | Danska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 27-03-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo