Evropska komisija > EPM > Izvršitev sodb > Češka republika

Zadnja sprememba: 27-10-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Izvršitev sodb - Češka republika

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni „izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah“? 1.
1.1. Opredelitev 1.1.
1.2. Seznam prisilnih ukrepov, s katerimi se toženo stranko prisili, da kaj naredi, kaj opusti ali kaj plača 1.2.
2. Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega pravnega naslova ali odločbe? 2.
2.1. Sodna izvršitev odločb 2.1.
2.2. Izvršba s sodnim izvršiteljem 2.2.
3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kakšna je veljavnost izvršilnih ukrepov? 3.3.
4. Ali se je mogoče pritožiti? 4.

 

1. Kaj pomeni „izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah“?

1.1. Opredelitev

Izvršitev odločbe pomeni, da se izvrši izpolnitev obveznosti, ki jo določa pravnomočna sodna odločba (tj. če ni pogojno izvršljiva sodba), celo proti volji osebe, od katere se zahteva izpolnitev obveznosti ali določeno dejanje. Izvršitev lahko temelji tudi na odločbi drugega organa, ki ni sodišče, kadar zakon to dovoljuje – na primer, upravni organ lahko izda odločbo v zadevah, ki izhajajo iz civilnopravnih razmerij.

Izvršitev odločb urejajo členi 251 do 351a Šestega poglavja Zakona št. 99/1963 (Zakonik o civilnem postopku) s spremembami in dopolnitvami. Splošne določbe o izvršitvi se ne uporabljajo za odločbe o vzgoji mladoletnih, in sicer zaradi različnega (tj. nepremoženjskega) značaja obveznosti, ki se izterjuje v primeru neizpolnjevanja sodne odločbe, ki odreja izročitev mladoletnih iz skrbništva ene fizične osebe drugi.

Upnik, katerega terjatve dolžnik ne poravna, lahko pridobi nadomestno izpolnitev bodisi s sredstvi iz Šestega poglavja Zakonika o civilnem postopku s spremembami in dopolnitvami, bodisi s prisilno dražbo v skladu s členi 36 do 61 Zakona št. 26/2000 o javnih dražbah (prisilna denarna izpolnitev) bodisi s sredstvi, ki so na voljo v Zakonu št. 120/2001 o sodnih izvršiteljih in izvršilnih dejanjih (Zakonik o izvršbi) s spremembami in dopolnitvami (prisilna denarna ali nedenarna izpolnitev).

Specifična posamezna sredstva, ki jih določa Šesto poglavje Zakonika o civilnem postopku, so podrobno opisana spodaj.

Na vrh straniNa vrh strani

Ključnega pomena za izvršbo je ustrezen pravni naslov, ki potrjuje, da je terjatev upnika upravičena (izvršilni pravni naslov).Izvršilni pravni naslovi so:

  • izvršljive sodne odločbe, ki podeljujejo pravico, nalagajo obveznost ali kako drugače zadevajo premoženje;
  • izvršljive odločbe sodišč ali drugih organov pregona v kazenskih postopkih, ki podeljujejo pravico, nalagajo obveznost ali kako drugače zadevajo premoženje;
  • izvršljive sodne odločbe v upravnih postopkih;
  • izvršljive odločbe arbitražnih komisij in poravnave, ki jih slednje odobrijo;
  • izvršljive odločbe državnih notarjev in pogodbe, ki jih ti potrdijo;
  • notarske in izvršilne listine s soglasjem o izvršljivosti, sestavljene v skladu z ustreznimi zakoni;
  • izvršljive določbe državnih upravnih organov, vključno z obvestili o plačilu, izjavami o zapadlih obveznostih v zvezi z obdavčenjem in dajatvami, ter druge odločbe in izvršljive poravnave;
  • izvršljive odločbe in izjave o zapadlih obveznostih v primerih zdravstvenega zavarovanja in socialne varnosti;
  • odločbe institucij Evropskih skupnosti;
  • druge izvršljive odločbe, odobrene poravnave in dokumenti, katerih sodno izvršitev dovoljuje zakon.

Izvršljive sodne odločbe v izvršilnih postopkih so lahko preprosto ugotovitve, ki zahtevajo od dolžnika izpolnitev določene obveznosti. Lahko je obveznost, da nekaj da, npr. plača določeno vsoto denarja ali izroči določeno stvar, ali da nekaj naredi, npr. opravi določeno delo ali izvede določen ukrep, odstrani nezakonito stavbo, ali da dopusti izvedbo nečesa, npr. ne posega v uveljavljanje pravic upravičene stranke v zvezi s služnostjo, ali da nekaj opusti, npr. prepreči živalim vstop na sosedovo posest.

Na vrh straniNa vrh strani

Tudi dejanje, ki je zavezujoče za zavezano stranko, se mora šteti za izpolnitev (glej člen 251 Zakonika o civilnem postopku – če zavezana stranka prostovoljno ne izpolnjuje obveznosti, ki izhaja iz izvršljive odločbe, lahko upravičena stranka vloži predlog za sodno izvršitev).

1.2. Seznam prisilnih ukrepov, s katerimi se toženo stranko prisili, da kaj naredi, kaj opusti ali kaj plača

Odvisno od značaja obveznosti, ki jo je treba izpolnitiz izvršitvijo odločbe, obstajata dve kategoriji metod izvršitve (ali sredstev izvršbe) – uveljavitev pravic do denarne izpolnitve obveznosti in uveljavitev pravic do nedenarne izpolnitve obveznosti.

Izvršitev odločb, ki zahtevajo plačilo določenega denarnega zneska, se lahko izvede s prepovedjo razpolaganja s plačo in drugimi prihodki, obvezno bremenitvijo računa, prodajo premičnega in nepremičnega premoženja, prodajo podjetja in sodno odrejeno zastavno pravico na nepremičnini.

Poenostavljeno rečeno, če pride do obvezne bremenitve računa ali sodno odrejene zastavne pravice, sodišče odredi, da mora tretja oseba, ko nastane njen dolg do zavezane stranke (dolžnika), namesto dolžniku izpolnitev izročiti osebi, ki je upravičena na podlagi sodne odločbe.

V skladu s členom 313(1) Zakonika o civilnem postopku sodišče z odredbo o izvršitvi odločbe prepove zavezani stranki, da bi na kakršen koli način razpolagala s svojim dolgom. Sodišče prepove dolžniku zavezane stranke, da zavezani stranki odplača dolg, da dolg poravna ali kako drugače odpravi z njim, potem ko prejme odredbo o izvršitvi. V skladu s členom 314a(1) Zakonika o civilnem postopku se odločba izvrši, ko postane sklep, ki odreja izvršitev, pravnomočen, in sicer tako, da dolžnik zavezane stranke plača upravičeni stranki toliko, kolikor je določeno v odredbi o izvršitvi. Posledica je, da zavezana stranka (upnik) izgubi upravičenost do terjatve, ki jo ima do svojega dolžnika (dolžnik zavezane stranke), in dolg je treba plačati upravičeni stranki.

Na vrh straniNa vrh strani

Odločba, ki nalaga druge obveznosti in ne plačila denarnega zneska, se izvrši na podlagi značaja zahtevane obveznosti. To lahko vključuje izselitev, rubež premoženja, razdelitev skupne lastnine ali obvezno izvedbo kakega dela ali ukrepa.

V primeru zavarovane terjatve se odločba lahko izvrši s prodajo premoženja danega kot jamstvo, s prodajo premičnin in nepremičnin, premoženja določenega po vrsti, skupin sredstev ter stanovanjskih ali nestanovanjskih objektov v lasti, ki so bili dani kot jamstvo na podlagi ustrezne zakonodaje, ali z obvezno bremenitvijo denarne terjatve, dane kot jamstvo, ali s povračilom na podlagi drugih premoženjskih pravic, ki so bile dane kot jamstvo.

2. Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega pravnega naslova ali odločbe?

V Češki republiki upnik lahko izbira, ali bo dosegel izpolnitev svoje terjatve s sodno izvršitvijo odločbe (tj. s pooblaščencem za sodno izvršitev) po postopkih iz členov 251 do 351a Zakonika o civilnem postopku, ali z izvršbo, ki jo izvede sodni izvršitelj po Zakonu št. 120/2001 o sodnih izvršiteljih in izvršilnih dejanjih (Zakon o izvršbi) z dopolnitvami in spremembami.

Sodni izvršitelj ukrepa tudi v skladu z Zakonikom o civilnem postopku, predvsem v zvezi z določbami, ki urejajo individualne metode izvrševanja določb, s sredstvi, ki jih določa Šesto poglavje Zakonika.

Sodni izvršitelj je upravičen, da izvede izvršilni ukrep, s katerim je mišljena prisilna izvršitev izvršilnih pravnih naslovov.

Upnik ne potrebuje odvetnika, da bi ga zastopal, ko vloži predlog za izvršitev odločbe.

Na vrh straniNa vrh strani

Na splošno se izvršitev lahko odredi samo, če odločba imenuje upravičeno stranko in zavezano stranko, če opredeljuje obseg in vsebino obveznosti, ki jo je treba izpolniti, kar je tudi predmet vloženega predloga za izvršitev, in določa časovne roke za izpolnitev obveznosti.

2.1. Sodna izvršitev odločb

Za izvršilne postopke velja “načelo dispozitivnosti”, tj. začnejo se lahko samo na predlog upravičene stranke. Če zavezana stranka prostovoljno ne izpolni zahteve, ki ji jo nalaga izvršljiva določba, upravičena stranka lahko vloži predlog za sodno izvršitev odločbe. Izvršitev odločbe se lahko odredi in izvede samo na načine, ki jih določa Zakonik o civilnem postopku.

Odločba je vedno v obliki sodnega sklepa. Pri izvrševanju odločbe postopka ni mogoče odložiti in upoštevati je treba časovne roke. Tukaj ni možnosti obnovitve postopka.

Razen če zakon določa drugače, je sodišče, pristojno za odreditev in izvedbo izvršitve, načeloma redno sodišče zavezane stranke, tj. pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima zavezana stranka stalno prebivališče. Kadar pa gre na primer za prodajo podjetja (ali dela podjetja), je namesto rednega sodišča zavezane stranke za izvršitev pristojno tisto sodišče, na območju katerega je sedež podjetja (ali dela podjetja), kadar pa izvršitev zadeva nepremičnine brez prodaje podjetja, je pristojno tisto sodišče, na območju katerega je premoženje.

Za sodne postopke v Češki republiki se plačuje sodna taksa. Sodna taksa se plačuje za sodne postopke ali za posamezne faze postopkov. Področje sodnih taks ureja Zakon št. 549/1991 o sodnih taksah s spremembami in dopolnitvami. V upravičenih primerih ta zakon predvideva oprostitev plačila sodnih taks. V primeru sodnih taks za postopke je plačilo obvezno, kadar se vloži tožba ali vloži drug predlog za začetek sodnih postopkov.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodne takse:

V primeru predloga za izdajo odredbe o izvršitvi odločbe

  • za pridobitev denarnega nadomestila za zneske do in vključno s 15 000 CZK 300 CZK
  • za pridobitev denarnega nadomestila za zneske nad 15 000 CZK 2 % zneska, z največ 50 000 CZK
  • v drugih primerih 1 000 CZK
2.2. Izvršba s sodnim izvršiteljem

Izvršbo izvede izvršitelj, ki ga imenuje upravičena stranka v predlogu za izvršbo in je s sodno odločbo pooblaščen za izvedbo izvršbe. Ukrep izvršitelja velja za ukrep sodišča.

Izvršilni postopki se začnejo ob predložitvi predloga. Izvršba se lahko odredi samo na podlagi predloga upravičene stranke ali katere koli osebe, ki lahko dokaže, da se je zadevna upravičenost prenesla nanjo ali se ji je odstopila (člen 256(1) Zakonika o civilnem postopku). Upravičena stranka lahko vloži predlog za izvršilni nalog, če zavezana stranka prostovoljno ne izpolni zahteve, katero ji nalaga izvršilni pravni naslov (za izvršilne pravne naslove glej zgoraj). Izvršilni postopki se začnejo tistega dne, ko izvršitelj ali pristojno izvršilno sodišče prejme predlog za izdajo izvršilnega naloga skupaj z imenovanjem izvršitelja.

Vendar izvršitelj lahko začne izvršbo, samo če ga je sodišče za to pooblastilo. Izvršilnih postopkov ni mogoče odložiti, razen če zakon določa kako drugače, na primer Zakon o plačilni nesposobnosti in poravnavi s spremembami in dopolnitvami (po členu 14 ima izjava o plačilni nesposobnosti med drugim naslednje učinke: postopki, v katerih je plačilno nesposoben dolžnik stranka v zvezi s terjatvami do premoženja, ki je del premoženja plačilno nesposobnega dolžnika, ali terjatvami, ki bi se morale poravnati iz omenjenega premoženja, se odložijo, razen če gre za kazenske postopke (v tem primeru se ne more sprejeti odločba o nadomestilu škode), postopki v zvezi z vzdrževanjem mladoletnih ali postopki za izvršitev odločbe; razen v primeru postopkov o terjatvah proti plačilno nesposobnemu dolžniku, ki jih je treba predložiti in dokazati (člen 20), se postopki lahko nadaljujejo na predlog upravitelja ali drugih strank v postopkih, in upravitelj postane tako stranka v postopkih namesto plačilno nesposobnega dolžnika).

Na vrh straniNa vrh strani

Tudi v teh primerih je treba upoštevati roke in ni mogoče vložiti predloga za obnovitev izvršilnih postopkov.

Izvršilni nalog ima enak učinek kot odredba o izvršitvi po Zakoniku o civilnem postopku. Pritožba proti izvršilnemu nalogu ni dovoljena. Izvršba se izvede na podlagi naloga, ko postane sodni sklep, ki odreja izvršbo, pravno veljaven.

Sodni izvršitelj je upravičen do honorarja za izvršbo, do povračila nastalih gotovinskih stroškov, povračila za porabljeni čas za izvršbo in povračila za vročitev listin/dokumentov. Način, kako se določa povračilo, je določen v Uredbi št. 330/2001 Ministrstva za pravosodje. Povračilo za izvršbo se lahko določi tudi s pogodbo. Povračilo, ki ni določeno s pogodbo, je določeno bodisi kot odstotek dosežene izpolnitve bodisi po fiksnih stopnjah za primere izvršb nedenarnih terjatev.

3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?
  • bančni računi – da
  • opredmetene premičnine – da
  • registrirana prevozna sredstva – da
  • nepremičnine – da
  • drugo – npr. druge lastniške pravice, ki se vložijo kot jamstvo, npr. pravice do deleža podjetja ali registrirane blagovne znamke
  • vrste blaga ali finančnih terjatev, ki niso predmet izvršilnih ukrepov:

Izvršitev se ne sme izvršiti na premoženju, katerega prodajo prepovedujejo posebne določbe ali katero ni predmet izvršitve odločbe v skladu s posebnimi določbami.

Predmet izvršbe ne more biti lastnina, ki je absolutno nujna za osebne materialne potrebe dolžnika in njegove družine ali za namene njegovega dela, kakor tudi druge stvari, katerih prodaja bi bila v nasprotju z moralo, npr. skupna oblačila, običajno pohištvo in oprema za gospodinjstvo, poročni prstani in drugi predmeti podobne vrste, zdravstveni pripomočki in drugi predmeti, ki jih dolžnik potrebuje zaradi bolezni ali fizične invalidnosti itn.

Na vrh straniNa vrh strani

Glavnica se ne sme odbiti od dolžnikove mesečne plače; načini njenega odplačevanja so določeni z uredbo češke vlade.

Izvršitev se ne uporablja za terjatve za odškodnino, ki jo mora plačati zavarovalnica na podlagi zavarovalne pogodbe, če se bo odškodnina uporabila za rekonstrukcijo ali popravilo zgradbe.

Na podoben način se izvršitev ne izvrši na enkratni denarni pomoči socialnega varstva in državni socialni podpori, ki se plačujeta v skladu z ustrezno zakonodajo.

3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Do dolžnika, ki ne ravna v skladu z ukrepom – je odločba o njegovem premoženju še veljavna, ali se zoper njega izrečejo sankcije?

Če sodna odločba ne določa roka za izpolnitev obveznosti, se mora slednja izpolniti v treh dneh ali v primeru izselitve v petnajstih dneh od datuma, ko odločba postane pravnomočna.

Medote izvrševanja se spreminjajo glede na značaj predmeta izpolnitve (za individualne oblike denarne ali nedenarne izpolnitve obveznosti glej zgoraj), ki se naj doseže z odločbo o izvršitvi.

Kljub temu je splošno pravilo takšno, da po izreku naloga za izvršitev odločbe sodišče poskrbi tudi za njegovo izvedbo. Posamezne ukrepe pri izvrševanju odločbe lahko izvede delavec sodišča (pooblaščenec za sodno izvršitev), če zakon ali ustrezna pravna določba to dopušča ali če ga je predsedujoči sodnik pooblastil v ta namen; v tem primeru upošteva navodila predsedujočega sodnika.

Če mora pooblaščenec za sodno izvršitev vložiti tožbo ali drug predlog za začetek postopkov na sodišču ali pri kateremu drugemu organu v zvezi z ukrepi za izvršitev odločbe, deluje v imenu države.

Na vrh straniNa vrh strani

Obseg pravic sodnega izvršitelja je podoben. Razen če Zakon o sodnih izvršiteljih določa drugače, ima izvršitelj pravico izvajati vse ukrepe, ki jih Zakonik o civilnem postopku in druge pravne določbe sicer poverijo sodniku, izvršilnemu pooblaščencu ali drugemu delavcu sodišča za izvršitev sodnih odločb.

Izvršilni nalog ima enak učinek kot odredba o izvršitvi po Zakoniku o civilnem postopku. Na podlagi izvršilnega naloga se izvršba izvede na osnovi pravne veljave sklepa o izvršilnem nalogu. Načeloma se odločbe Zakonika o civilnem postopku smiselno uporabljajo za izvršilne postopke.

Do tretjih oseb – kakšne obveznosti ima banka glede razkritja podatkov kot tudi do prepovedi razpolaganja z računi, kakšne so sankcije za neupoštevanje izvršilnega ukrepa?

V odredbi o izvršitvi z prisilno bremenitvijo dolžnikovega računa sodišče odredi finančni ustanovi, naj od prejetja sklepa ne izplačuje nobenih zneskov z računa zavezane stranke, naj ne izvaja nobenih izravnav in na noben način ne razpolaga z računom do višine terjatve, za katero se izvaja izvršba, in zneskov, ki so nastali v povezavi z njo.

Sodišče vroči sklep o odredbi za izvršitev upravičeni stranki, zavezani stranki in finančni ustanovi. Vroči se neposredno finančni ustanovi. Sklep se ne sme vročiti zavezani stranki, preden se vroči finančni ustanovi.

Zakonik o izvršbi (člen 44(4) in (7)) ureja tudi prepoved glede razpolaganja s premoženjem zavezane stranke.

Od trenutka, ko se sklep o odredbi za izvršitev vroči finančni ustanovi, zavezana stranka izgubi pravico do dvigovanja denarja z lastnega računa, do uporabe tega denarja za plačila in do kakršnega koli razpolaganja z njim do višine terjatve, za katero se izvaja izvršba, in zneskov, ki so nastali v povezavi z njo.

Na vrh straniNa vrh strani

Če finančna ustanova ne ukrepa, kot zahtevajo ustrezne določbe Zakonika o civilnem postopku, upravičena stranka lahko zahteva od finančne ustanove plačilo zneska, do katerega bi bila upravičena, če bi ustanova ravnala pravilno, četudi na računu zavezane stranke ni dovolj sredstev.

Na prošnjo stranke, katere pravica do plačila denarnega zneska je priznana z odločbo, bo sodišče vprašalo osebo, ki je dolžna plačati, ali in od koga prejema plačo ali drug redni dohodek, in, kjer je to primerno, pri kateri banki, podružnici tuje banke ali hranilnici in zadružni kreditni banki ima odprte račune ter po številkah teh računov.

Vprašana stranka mora odgovoriti sodišču v roku enega tedna od vročitve poizvedbe. Če ne odgovori ali če v odgovoru navede netočne ali nepopolne podatke, sodišče lahko odredi denarno kazen do 50 000 CZK.

Na podlagi Zakona št. 21/1992 o bankah s spremembami in dopolnitvami se ne šteje za kršitev obveznosti varovanja zaupnosti podatkov razkritje podatkov, pridobljenih v povezavi z uporabo nadzora bančnega poslovanja, ki se v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, posredujejo javnim organom in drugim osebam v Češki republiki, če se ti podatki posredujejo v ta namen, da slednji opravljajo svoje naloge.

3.3. Kakšna je veljavnost izvršilnih ukrepov?

Glej zgoraj.

4. Ali se je mogoče pritožiti?

Da, pritožba se lahko vloži zoper sklep za izvršitev v skladu s splošnimi določbami Zakonika o civilnem postopku o pravnih sredstvih.

Stranka v postopku lahko spodbija odločbo okrajnega sodišča ali okrožnega sodišča, ki je bila izrečena v postopkih na prvi stopnji, če zakon tega ne prepoveduje.

Pritožba ni dopustna zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o denarni izpolnitvi, ki ne presega 2 000 CZK, brez upoštevanja zneskov, ki so nastali v zvezi s to terjatvijo; to se ne uporablja za sodbe o priznanju in za sodbe zaradi izostanka. Pritožba izključno proti razlogom za odločbo ni dopustna.

Pritožba mora biti vložena pri sodišču, proti odločbi katerega je namenjena, v petnajstih dneh od vročitve pisnega izvoda odločbe. Če se izda sklep o popravi v zvezi z ugotovitvami odločbe, začne rok ponovno teči od datuma, ko postane sklep o popravi pravnomočen.

Če upravičena oseba pravočasno vloži dovoljeno pritožbo, odločba ne postane pravnomočna, dokler sodišče ne izda pravno veljavne odločbe o pritožbi.

V zvezi s pritožbami v primeru izvršbe, ki jo izvaja sodni izvršitelj, je v skladu s členom 44(10) Zakona o izvršbi dovoljena pritožba proti sodnemu sklepu o izvršilnem nalogu, vendar ne more spodbijati nobenih dejstev, razen tistih, ki so bistvena za izvršilni nalog; sodišče drugih dejstev ne bo upoštevalo in bo potrdilo izvršilni nalog. Če pritožba ne vsebuje dejstev, ki so bistvena za izvršilni nalog, ali dejstev nasploh, bo sodišče s sklepom zavrnilo pritožbo. V skladu s členom 47(3) Zakona ni dovoljeno nobeno pravno sredstvo zoper izvršilni nalog.

« Izvršitev sodb - Splošne informacije | Češka republika - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 27-10-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo