Evropska komisija > EPM > Izvršitev sodb > Belgija

Zadnja sprememba: 01-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Izvršitev sodb - Belgija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


Pomnite: vse pravne določbe, na katere se sklicuje ta dokument, so na voljo na spletni strani Federale Overheidsdienst Justitie Deutsch - français - Nederlands pod naslovom „geconsolideerde wetgeving“.



 

KAZALO

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah? 1.
2. Kateri so pogoji za izdajo izvršljivega pravnega naslova ali odločbe? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Vsebinski pogoji 2.2.
3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov? 3.
3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršitve? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kolikšna je veljavnost takšnih ukrepov? 3.3.
4. Ali se je mogoče pritožiti zoper odločbo o odobritvi takšnega ukrepa? 4.

 

1. Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Če dolžnik ne izvrši sodne odločbe prostovoljno, lahko tožnik uveljavlja njeno izpolnjevanje prek sodišč; to se imenuje prisilna izvršitev. Za prisilno izvršitev je treba imeti izvršljiv pravni naslov (člen 1 386 Sodnega zakonika), ker izvršitev vključuje vdor v osebno pravno območje dolžnika. Takšen pravni naslov je običajno sodna odločba ali notarska listina. Iz spoštovanja do zasebnosti dolžnika se pravni naslov ne sme izvršiti v nekaterih okoliščinah (člen 1 387 Sodnega zakonika). Izvrši ga sodni izvršitelj.

Prisilna izvršitev se običajno uporablja za izterjavo denarja, lahko pa tudi za izvršitev dejanja.

Naslednji pomemben vidik je denarna kazen (člen 1 385a Sodnega zakonika). Z njo se izvaja pritisk na obsojenca, da se spodbudi izpolnitev sodne odločbe. Vseeno denarne kazni ni mogoče izreči v nekaterih primerih: če je bila osebi izrečena kazen plačila denarja ali izpolnitve pogodbe o zaposlitvi in če bi bilo v nasprotju s človekovim dostojanstvom. Denarna kazen se izvrši na podlagi pravnega naslova, ki to določa, tako da ni potreben noben drug pravni naslov.

Če je osebi naložena kazen plačila denarja, se terjatev izvrši zoper dolžnikovo premoženje in se imenuje rubež. Rubež je mogoče opredeliti glede na vrsto zarubljenega blaga (premično ali nepremično)1 in naravo rubeža (preventivni rubež in rubež za izvršitev sodne odločbe). Preventivni rubež se uporablja v nujnih zadevah, da se blago izroči v skrbništvo sodišča: stanje se zamrzne, da se zavaruje morebitna nadaljnja izvršitev. Oseba, ki ji je bilo blago zarubljeno, nima več nadzora nad njim in ga ne more prodati ali izročiti drugi osebi. Če se dolžnikovo blago zarubi za izvršitev sodne odločbe, se proda, iztržek pa se izroči tožniku. Tožnik nima pravice do zarubljenega blaga, ampak le do iztržka od njegove prodaje.

Na vrh straniNa vrh strani

Razen običajnega preventivnega rubeža in rubeža za izvršitev, pri katerih se zarubi premično in nepremično premoženje, obstajajo tudi posebna pravila za rubež ladij (členi 1 467 do 1 480 in členi 1 545 do 1 559 Sodnega zakonika), rubež v primeru ponarejanja (členi 1 481 do 1 488), zaseg (člen 1 461 Sodnega zakonika), vračilo premoženja (členi 1 462 do 1 466 Sodnega zakonika) ter rubež nepobranega sadja in pridelkov (členi 1 529 do 1 538 Sodnega zakonika). V nadaljevanju bo obravnavan le običajni rubež.

2. Kateri so pogoji za izdajo izvršljivega pravnega naslova ali odločbe?

2.1. Postopek
2.1.1. Preventivni rubež

Za preventivni rubež je potrebno dovoljenje sodnika za rubeže (člen 1 413 Sodnega zakonika). Za izdajo dovoljenja je treba vložiti zahtevek ex parte (člen 1 417 Sodnega zakonika). Tega zahtevka ni mogoče uporabiti za rubež premičnega in nepremičnega premoženja. Za rubež nepremičnega premoženja je vedno treba vložiti poseben zahtevek.

Sodnik za rubeže odloči najpozneje osem dni po vložitvi zahtevka (člen 1 418 Sodnega zakonika). Odloči lahko, da dovoljenje zavrne ali da ga tožniku odobri v celoti ali delno. Odločbo sodnika za rubeže je treba vročiti dolžniku. Odločba se izda sodnemu izvršitelju, ki potem sprejme ustrezne ukrepe za njeno vročitev.

Obstaja pa pomembna izjema od tega pravila, v skladu s katero dovoljenje sodnika za rubeže ni potrebno: vsaka sodna odločba pomeni dovoljenje za preventivni rubež v zvezi z izrečenimi kaznimi (člen 1 414 Sodnega zakonika). Vseeno mora biti tudi v tem primeru zadeva nujna. Sodno odločbo je treba le izročiti sodnemu izvršitelju, ki sprejme potrebne ukrepe za rubež blaga.

Na vrh straniNa vrh strani

Preventivni rubež se lahko spremeni v rubež za izvršitev (členi 1 489 do 1 493 Sodnega zakonika).

2.1.2. Rubež za izvršitev sodne odločbe

A. Splošno

Takšna vrsta rubeža se lahko opravi le v skladu z izvršljivim pravnim naslovom (člen 1 494 Sodnega zakonika). Sodne odločbe2 in listine3 se lahko izvršijo le na podlagi potrjenega izvoda4 ali izvirnika5 , ki mu je priložen uvodni obrazec, določen s kraljevo uredbo6 .

Sodna odločba se tožencu vroči vnaprej (člen 1 495 Sodnega zakonika). Če je izvršljiv pravni naslov sodna odločba, je predhodna vročitev obvezna v vsakem primeru, da se obvesti dolžnika. Če je izvršljiv pravni naslov listina, predhodna vročitev ni nujna, ker dolžnik že ve za pravni naslov. Roki za revizijo ali pritožbo začnejo teči z vročitvijo sodne odločbe. Roki za pritožbo učinkujejo tako, da se v primerih, v katerih je bilo stranki naloženo plačilo denarnega zneska, odloži rubež za izvršitev sodne odločbe (vendar ne preventivni rubež). Začasna izvršitev (začasno izvršljiva sodna odločba) je izjema od odložilnega učinka, ki ga imajo običajni postopki revizije ali pritožbeni postopki.

Druga stopnja tožnikovih prizadevanj, s katerimi želi izsiliti prodajo premoženja, je plačilni nalog (člen 1 499 Sodnega zakonika). To je prvo izvršilno dejanje in zadnje opozorilo za dolžnika, ki se na tej stopnji lahko še vedno izogne rubežu. Po izdaji plačilnega naloga je določena čakalna doba enega dneva za rubež premičnega premoženja (člen 1 499 Sodnega zakonika) in 15 dni za nepremično premoženje (člen 1 566 Sodnega zakonika). Nalog je treba vročiti dolžniku ter pomeni opomin zaradi neizpolnitve obveznosti in zahtevek za plačilo. Prisilna izvršitev se lahko uporabi le za izterjavo zneskov, navedenih na plačilnem nalogu.

Na vrh straniNa vrh strani

Ob zaključku čakalne dobe se lahko blago zarubi. To se opravi na podlagi naloga sodnega izvršitelja. Izvršitev se zato opravi prek posrednika pristojnega uradnika. Ta uradnik se šteje kot zastopnik tožnika; njegova vloga je določena z zakonom, delo pa opravlja pod sodnim nadzorom.7 Uradnik je pogodbeno odgovoren v razmerju do tožnika in nepogodbeno odgovoren v razmerju do tretjih strank (v skladu z zakonom in na podlagi splošne dolžnosti skrbnega ravnanja).

V 24 urah od dejanja sodni izvršitelj pošlje obvestilo sodnemu uradniku sodišča prve stopnje v kraju, kjer je bil rubež opravljen (člen 1 390 Sodnega zakonika). Obvestilo je obvezno v primeru premičnega in nepremičnega blaga. Rubež za izvršitev sodne odločbe ali postopka razdelitve iztržka ne more biti opravljen brez upoštevanja obvestil o rubežu (člen 1 391 Sodnega zakonika). To pravilo je bilo uvedeno, da se preprečijo nepotrebni rubeži in se okrepi zbirna razsežnost rubeža.

B. Rubež za izvršitev sodne odločbe: premično blago

Za to je potreben plačilni nalog, ki mu dolžnik lahko ugovarja. Rubež se opravi na podlagi naloga sodnega izvršitelja in je na prvi stopnji ukrep zavarovanja: blago se ne odstrani in ne spremeni se njegovo lastništvo ali uporaba. Zarubi se lahko tudi blago, ki ni v dolžnikovem domu, in blago v prostorih tretje stranke.

V primeru premičnega premoženja rubež ni omejen le na en postopek, vendar glede na s tem povezane stroške dejansko ni smiselno odrediti drugega rubeža za isto blago. Pri sorazmerni delitvi iztržka od prodaje dolžnikovega blaga so vključeni tožniki, ki niso opravili rubeža (člen 1 627 in naslednji Sodnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

Pripravi se uradno poročilo o rubežu. Zarubljeno blago se proda najprej en mesec po vročitvi izvoda uradnega poročila o rubežu ali po obvestilu o njem. Ta odlog je dolžnikova zadnja možnost za preprečitev prodaje. O prodaji je treba obvestiti javnost z lepaki ali obvestili v časopisih. Prodaja poteka v prostoru za dražbo ali na javnem trgu, razen če ni predložen zahtevek za primernejši kraj. Izvaja jo sodni izvršitelj, ki pripravi uradno poročilo in zbere iztržek od prodaje. Potem v 15 dneh iztržek sorazmerno razdeli (člen 1 627 in naslednji Sodnega zakonika). Ta postopek se običajno reši sporazumno, v nasprotnem primeru pa je zadeva predložena sodniku za rubeže.

C. Rubež za izvršitev sodne odločbe: nepremično blago (člen 1 560 in naslednji Sodnega zakonika).

Izvršitev se začne z vročitvijo plačilnega naloga.

Rubež se potem opravi najprej po 15 dneh in najpozneje po šestih mesecih, v nasprotnem primeru nalog ni več veljaven. Nalog o rubežu je treba v 15 dneh vpisati v evidenco registra hipotek8 in ga vročiti v šestih mesecih. Po vpisu naloga ni več mogoče razpolagati s premoženjem, vpis pa velja največ šest mesecev. Če se nalog ne vpiše, je rubež pravno neveljaven. V primeru nepremičnega premoženja, v nasprotju s premičnim premoženjem, se uporablja načelo le enega rubeža (premoženja, ki je bilo zarubljeno, ni mogoče še enkrat zarubiti).

Na zadnji stopnji se pri sodniku za rubeže vloži zahtevek za imenovanje notarja, ki je odgovoren za prodajo blaga in razporeditev upnikov. Dolžnik lahko vloži ugovor zoper ukrepe imenovanega notarja pri sodniku za rubeže. Druga pravila o prodaji blaga so jasno zakonsko določena (glejte člen 1 582 in naslednje Sodnega zakonika). Prodaja je običajno javna, vendar se na pobudo sodnika ali na zahtevo tožnika, ki vloži zahtevek za rubež, lahko izvede tudi zasebna prodaja. Iztržek od prodaje se potem razdeli med upnike glede na dogovorjen vrstni red njihovih zahtevkov (glejte člene 1 639 do 1 654 Sodnega zakonika). Spori o razvrstitvi upnikov se predložijo sodniku za rubeže.

Na vrh straniNa vrh strani

2.1.3. Zaseg

Zaseg je rubež terjatev, ki jih ima dolžnik do tretje stranke (npr. rubež dohodkov pri njegovem delodajalcu). Tretja stranka je tako sekundarni dolžnik tožnika, ki zahteva rubež. Zaseg (beslag onder derden) se razlikuje od rubeža blaga, ki pripada dolžniku, vendar je v prostorih tretje stranke (beslag bij derden).

Terjatev, ki je razlog za rubež, je upnikova terjatev do dolžnika. Terjatev, ki se rubi, je terjatev, ki jo ima dolžnik do tretje stranke/sekundarnega dolžnika.

Podrobna pravila o zasegu so v členih 1 445 do 1 640 Sodnega zakonika (preventivni rubež) in členih 1 539 do 1 544 Sodnega zakonika za rubež za izvršitev sodne odločbe.

2.1.4. Stroški

Pri rubežu je treba razen sodnih stroškov upoštevati tudi stroške sodnega izvršitelja. Takse za uradne storitve sodnega izvršitelja so določene v Kraljevi uredbi z dne 30. novembra 1976 o določitvi stopenj plačil za dejanja, ki jih opravijo sodni izvršitelji v civilnih in gospodarskih zadevah, in stopenj za nekatere dodatne dajatve (glejte Federale Overheidsdienst Justitie Deutsch - français - Nederlands).

2.2. Vsebinski pogoji

A. Preventivni rubež

Na vrh straniNa vrh strani

Vsak tožnik, ki ima terjatev z nekaterimi značilnostmi, lahko uporabi preventivni rubež, ne glede na vrednost zarubljenega blaga in zneska terjatve (glejte člen 1 413 Sodnega zakonika).

Prvi predpogoj za to vrsto rubeža je nujnost: ogrožena mora biti plačilna sposobnost dolžnika, kar pomeni, da je ogrožena nadaljnja prodaja premoženja. O tem, ali je ta pogoj izpolnjen, odloči sodišče na podlagi objektivnih meril. Nujnost ne sme obstajati le v času izvršitve rubeža, ampak tudi v času presoje, ali je treba rubež nadaljevati. Obstaja pa nekaj izjem od tega pogoja: rubež v primeru ponarejanja, rubež zaradi dolgov, nastalih na podlagi menic, in izvršitev tuje sodne odločbe.

Drugi pogoj za preventivni rubež je obstoj terjatve tožnika. Če je potrebna terjatev, mora izpolnjevati nekatere pogoje (člen 1 415 Sodnega zakonika): biti mora dokončna (ne pogojna), plačljiva (uporablja se tudi za jamstva za prihodnje terjatve) in stalna (znesek je določen ali se lahko določi). Nasprotno pa narava in znesek terjatve nista pomembna. Sodnik za rubeže odloči, ali so izpolnjeni navedeni pogoji, vendar pa njegova odločitev ni zavezujoča za sodišče, ki bo v nadaljevanju obravnavalo zadevo.

Tretjič, tožnik, ki zahteva preventivni rubež, mora biti za to usposobljen. To je dejanje nadzora (ne uporabe), ki ga lahko, če je potrebno, opravi pravni zastopnik.

Potrebno je dovoljenje sodnika za rubeže, razen če tožnik že ima sodno odločbo (glejte zgoraj). Vseeno to ni potrebno za previdnostni zaseg ali zaseg ali za tožnike, ki že imajo sodno odločbo (člen 1 414 Sodnega zakonika: vsaka sodna odločba je izvršljiv pravni naslov). Izvršljiv pravni naslov so tudi notarske listine.

Na vrh straniNa vrh strani

B. Rubež za izvršitev sodne odločbe

Tudi pri tem postopku je potreben izvršljiv pravni naslov (člen 1 494 Sodnega zakonika). To je lahko sodna odločba, javna listina, sklep o izvršbi davčnih organov, tuja sodna odločba, ki se lahko izvrši, itd.

Terjatev mora biti določena v listini in mora izpolnjevati nekatera merila. Enako kot pri preventivnem rubežu mora biti terjatev dokončna, stalna in plačljiva. Drugi odstavek člena 1 494 Sodnega zakonika določa, da se rubež za pridobitev zapadlega plačila dohodka v obrokih uporablja tudi za prihodnje obroke, ko ti zapadejo.

Razen tega mora pravni naslov prikazovati sedanje stanje. Sodnik za rubeže bo menil, da pravni naslov ne prikazuje sedanjega stanja, če upnik, ki je dosegel rubež, ni več tožnik ali če celotna terjatev ali le njen del ni več aktiven (ker je zastaral, je bil plačan ali kako drugače poravnan).

3. Kaj sta cilj in narava izvršilnih ukrepov?

3.1. Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršitve?

A. Splošno

Zarubiti je mogoče le premično in nepremično blago, ki ga ima v lasti dolžnik. Blaga tretje stranke ni mogoče zarubiti, čeprav ni pomembno, kdo ima takrat blago dolžnika v posesti. Zato se lahko zarubi blago v prostorih tretje stranke, vendar je za to potrebno dovoljenje sodišča (člen 1 503 Sodnega zakonika).

Tožnik lahko običajno izterja dolg le iz sedanjega premoženja dolžnika. Rubež prejšnjega premoženja je možen le, če postane dolžnik plačilno nesposoben na nepošten način. Običajno je izključen tudi rubež prihodnjega premoženja, razen za prihodnje terjatve.

Na vrh straniNa vrh strani

V primeru preventivnega rubeža pripada dobiček od zarubljenega blaga običajno osebi, ki ji je bilo blago zarubljeno. V primeru rubeža za izvršitev sodne odločbe pa je dobiček od blaga predmet rubeža in zato pripada upniku, ki je dosegel rubež.

Zarubi se lahko tudi nerazdeljeno premoženje, vendar se prisilna prodaja premoženja prekine, dokler se premoženje ne razdeli (glejte na primer člen 1 561 Sodnega zakonika). Za zakonce veljajo posebna pravila.

B. Blago, ki izpolnjuje pogoje za rubež

Blago mora izpolnjevati pogoje za rubež. Nekaterega blaga ni mogoče zarubiti. Iz rubeža je izvzeto na podlagi zakonske določbe, narave blaga ali dejstva, da je tesno osebno povezano z dolžnikom. Blaga ni mogoče na primer izvzeti iz rubeža zaradi njegovega namena. Zato pogojev za rubež ne izpolnjujejo naslednje vrste blaga:

  1. Blago iz člena 1 408 Sodnega zakonika. Ta omejitev je bila uvedena za zagotovitev sprejemljivih življenjskih pogojev dolžnika in njegove družine.
  2. Blago brez prodajne vrednosti in zato neuporabno za tožnika.
  3. Neodtujljivo blago, ker je tesno osebno povezano z dolžnikom.
  4. Blago, izključeno iz rubeža na podlagi posebne zakonodaje (npr. dohodki mladoletnikov, neobjavljene knjige in glasba, dohodki zapornikov iz dela, ki ga opravljajo v času prestajanja zaporne kazni).
  5. Plače (rubež dohodkov) in podobne terjatve običajno izpolnjujejo pogoje za rubež le v omejenem obsegu (glejte člene 1 409, 1 409a in 1 410(1) Sodnega zakonika). Te vključujejo na primer preživnine, dodeljene s strani sodišča zakoncu, ki ni kriv. Nekatera plačila, kot je minimalni dohodek, pa so v celoti izključena iz rubeža (glejte člen 1 410(2) Sodnega zakonika). Vseeno se omejitve v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za rubež ne uporabljajo za tožnike, ki si prizadevajo za izterjavo preživnine in katerih terjatve so prednostne (glejte člen 1 412 Sodnega zakonika).

V preteklosti je država imela imuniteto v zvezi z izvršilnimi ukrepi, kar je pomenilo, da državnega premoženja ni bilo mogoče zarubiti. To je bilo deloma spremenjeno s členom 1 412a Sodnega zakonika.

Na vrh straniNa vrh strani

Posebna pravila obstajajo za rubež ladij in zrakoplovov (za preventivni rubež glejte člene 1 467 do 1 480 Sodnega zakonika, za rubež za izvršitev sodne odločbe pa člene 1 545 do 1 559 Sodnega zakonika).

Pomnite: Nedavno je bila v Belgiji sprejeta nova zakonodaja o bančnih računih: De wet betreffende de onvatbaarheid voor beslag en de onoverdraagbaarheid van de bedragen waarvan sprake is in de artikelen 1409, 1409 bis en 1410 van het Gerechtelijk Wetboek wanneer die bedragen op een zichtrekening gecrediteerd zijn (Zakon o neizpolnjevanju pogojev za rubež in o neprenosljivosti plačil iz členov 1 409, 1 409a in 1 410 Sodnega zakonika, če so plačila knjižena v dobro na tekočem računu (objavljeno v Belgisch Staatsblad (Uradni list), 2. julija 2004). Zakon še ni začel veljati, kjer je za njegovo izvajanje treba sprejeti kraljevo uredbo (glejte člen 5 Zakona). Zakonodaja razširja omejitve in izjeme iz zadevnih členov Sodnega zakonika na zneske, knjižene v dobro na tekoče račune.

C. Kantonnement (delna poravnava)

Ko se predmet rubi, rubež velja običajno za celoten predmet, čeprav njegova vrednost presega znesek terjatve. To je zelo neugodno za dolžnika, ker ne more razpolagati s celotnim predmetom. Za ublažitev učinka takšnega rubeža je belgijski zakonodajalec predvidel možnost kantonnement: dolžnik plača določen znesek in zato lahko ponovno uporablja svoje premoženje (glejte člene 1 403 do 1 407 Sodnega zakonika).

Pri preventivnem rubežu in rubežu za izvršitev sodne odločbe se lahko izvrši delno plačilo v zvezi s terjatvijo, ki je bila razlog za rubež, ali samim predmetom rubeža. V prvem primeru se z delnim plačilom nadomesti zarubljeno premoženje, ki je potem vrnjeno dolžniku. V drugem primeru pa je zarubljen predmet le odstranjen.

Na vrh straniNa vrh strani

3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

A. Rubež

Takoj ko je blago zarubljeno, dolžnik izgubi pravico do razpolaganja z njim. Vseeno zaradi rubeža terjatev upnika, ki je dosegal rubež, ne postane prednostna. Prepoved razpolaganja pomeni, da dolžnik ne sme blaga prodati, odtujiti ali obremeniti. Vseeno blago ostane v posesti dolžnika. Dejanski položaj ostane enak; pravni položaj pa se spremeni.

Kazen za kršitev prepovedi razpolaganja je, da dejanja osebe, ki ji je bilo zarubljeno blago, niso zavezujoči za upnika, ki je dosegel rubež.

Prepoved razpolaganja je le relativna, kar pomeni, da se uporablja le v korist upnika, ki je dosegel rubež. Drugi tožniki so še naprej izpostavljeni nihanjem dolžnikovega premoženja. Vseeno se lahko preprosto pridružijo rubežu, ki je že odobren.

Prepoved razpolaganja je prva stopnja v postopku odprodaje premoženja. Nadzor nad blagom prevzame sodišče. Rubež za izvršitev sodne odločbe ima na prvi stopnji prav tako preventivno funkcijo.

B. Zaseg

S to obliko rubeža se izgubi nadzor nad celotno zarubljeno terjatvijo, ne glede na vrednost terjatve, ki je bila razlog za rubež. Dolžnikov dolžnik lahko izvrši delno plačilo (kantonneren). Dejanja, ki zmanjšajo terjatev, niso izvršljiva zoper upnika, ki je dosegel rubež. Ko je nalog za zaseg vročen, poravnava med osebo, ki ji je bilo zarubljeno blago, in dolžnikovim dolžnikom ni več mogoča.

3.3. Kolikšna je veljavnost takšnih ukrepov?

A. Preventivni rubež

Na vrh straniNa vrh strani

Preventivni rubež velja do tri leta. V primeru rubeža premičnega premoženja in zasega se triletno obdobje začne z datumom naloga (člena 1 425 in 1 458 Sodnega zakonika). V primeru rubeža nepremičnega premoženja pa se triletno obdobje začne z datumom vpisa v evidenco registra hipotek (člen 1 436 Sodnega zakonika).

Obdobje se lahko podaljša, če za to obstajajo dobro utemeljeni razlogi (členi 1 426, 1 459 in 1 437 Sodnega zakonika).

B. Rubež za izvršitev sodne odločbe

V primeru rubeža za izvršitev sodne odločbe velja najdaljše obdobje veljavnosti le za nalog pred rubežem. Za to vrsto rubeža velja obdobje veljavnosti desetih let v primeru premičnega premoženja (običajni rok, ker se posebne določbe ne uporabljajo) in šestih mesecev v primeru nepremičnega premoženja (člen 1 567 Sodnega zakonika). Za rubež ladij velja obdobje enega leta (člen 1 549 Sodnega zakonika).

4. Ali se je mogoče pritožiti zoper odločbo o odobritvi takšnega ukrepa?

A. Preventivni rubež

Če sodnik za rubeže zavrne dovoljenje za preventivni rubež, lahko vlagatelj (tj. tožnik) pri pritožbenem sodišču vloži pritožbo zoper odločbo. To je postopek ex parte. Če je rubež odobren na podlagi pritožbe, ima dolžnik pravico do sprožitve postopka tretje stranke zoper odločbo (glejte člen 1 419 Sodnega zakonika).

Če sodnik za rubeže dovoli preventivni rubež, lahko dolžnik ali katera koli druga zainteresirana stranka sproži postopek tretje stranke zoper odločbo. Rok za to je en mesec, postopek pa se sproži pri sodišču, ki je izdalo odločbo. Sodišče potem odloča v adversarnem postopku.9 Postopek tretje stranke običajno nima odložilnega učinka (glejte člena 1 419 in 1 033 Sodnega zakonika).

Če se preventivni rubež lahko opravi brez sodnega dovoljenja, se lahko dolžnik zoper rubež pritoži tako, da pri sodniku za rubeže zahteva odpravo rubeža (člen 1 420 Sodnega zakonika). To je postopek, s katerim se ugovarja rubežu, poteka pa kot začasni postopek, če je potrebno, v povezavi z določitvijo denarne kazni. Zahtevek se lahko vloži z razlogom, da zadeva ni dovolj nujna (Cass. 14. septembra 1984, Arr. Cass. 1984–85, 87).

Če se spremenijo okoliščine, lahko oseba, ki ji je bilo blago zarubljeno, (s pozivom vsem strankam, da nastopijo pred sodnikom za rubeže) ali upnik, ki je dosegel rubež, (ali posrednik) (z zahtevkom) pri sodniku za rubeže zahteva spremembo ali preklic rubeža.

B. Rubež za izvršitev sodne odločbe

Dolžnik lahko vloži ugovor zoper plačilni nalog in tako izpodbija njegovo pravno veljavnost. Za to ne obstaja z zakonom določen rok in ugovor nima odložilnega učinka. Razlogi za ugovor vključujejo procesne napake in zahtevo za prekoračitev roka (če je izvršljiv pravni naslov notarska listina).

Dolžniki lahko vložijo ugovor pri sodniku za rubeže zoper prodajo blaga, vendar tudi takšen ugovor nima odložilnega učinka.

Tožniki, razen upnika, ki je dosegel rubež, lahko nasprotujejo prodajni ceni, vendar ne sami prodaji.

Ugovor lahko pri sodniku za rubeže vloži tudi tretja stranka, ki trdi, da je lastnik zarubljenega blaga (člen 1 514 Sodnega zakonika). Tudi tak ugovor nima odložilnega učinka.

Nadaljnje informacije

1 Rubež premičnega in nepremičnega blaga.

2 Izda jih sodišče.

3 Praviloma jih izda notar.

4 Prvi izvod. Stranka, ki zahteva izvršitev sodne odločbe, prejme le en potrjen izvod. Izda ga register na podlagi plačila takse.

5 Izvirnik sodne odločbe ali listine. Uporablja se le v izjemno nujnih primerih.

6 Kraljeva uredba z dne 9. avgusta 1993, Belgisch Staatsblad (Uradni list), 9.8.1993 (www.just.fgov.be Deutsch - français - Nederlands):

„Njegovo veličanstvo, Albert II, kralj Belgijcev,

 oznanja vsem navzočim in tistim, ki bodo prišli, da:

odreja in zapoveduje, da vsi sodni izvršitelji, od katerih se to zahteva, izvršijo to sodno odločbo, sodbo, sklep, odredbo ali listino;

jo generalni tožilci in javni tožilci pri sodiščih prve stopnje izvršijo ter da vsi poveljniki in uradniki javnih organov zagotovijo pomoč, če to od njih zahteva zakon;

V potrditev tega je ta sodna odločba, sodba, sklep, odredba ali listina podpisana in opremljena s pečatom sodišča ali notarja.“

7 Za ukrepe, povezane z izvršitvijo sodne odločbe ali listine, sodni izvršitelj odgovarja sodniku za rubeže. V zadevah, povezanih z moralo, pa odgovarja javnemu tožilstvu in regionalni izpostavi zbornice sodnih izvršiteljev.

8 Register v kraju, kjer je blago (člen 1 565 Sodnega zakonika). Pri registru so na voljo informacije o nepremičnem premoženju, npr. lastninske pravice, hipoteke na premoženje.

9 Tj. v zadevi nastopajo vse stranke.

« Izvršitev sodb - Splošne informacije | Belgija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 01-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo