Evropska komisija > EPM > Izvršitev sodb > Avstrija

Zadnja sprememba: 14-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Izvršitev sodb - Avstrija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni „izvršitev“ v civilnih in gospodarskih zadevah? 1.
2. Pod kakšnimi pogoji je mogoče izvršiti pravico? 2.
2.1. Postopek 2.1.
2.2. Bistvene zahteve za ugoditev izvršitvi 2.2.
3. Izvršilni ukrepi 3.
3.1. Katero premoženje dolžnika je predmet izvršitve? 3.1.
3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov? 3.2.
3.3. Kako dolgo so izvršilni ukrepi dopustni? Ali je dopustnost omejena z zakonom ali na podlagi odločbe sodišča? 3.3.
4. Ali se je mogoče pritožiti zoper odobritev izvršitve? Kdo se lahko pritoži zoper to odločbo? Pri katerem sodišču je treba vložiti pritožbo in kolikšen je rok za vložitev takšne pritožbe? Kakšen je učinek takšne pritožbe? 4.

 

1. Kaj pomeni „izvršitev“ v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršitev (prisilna izvršitev) je uporaba državne prisile za uveljavitev izvršljivih zahtevkov.

Pravila o izvršitvi predvidevajo različne vrste izvršitve, pri čemer je treba razlikovati med vprašanjem, ali je izvršilni naslov povezan z denarno terjatvijo ali dajatvenim zahtevkom, ter vprašanjem, v zvezi s katerim premoženjem se zahteva izvršitev.

Če je treba izvršilni naslov, ki je denarne narave, izvršiti na premično premoženje dolžnika, so na voljo naslednje vrste izvršitve: izvršitev na premičnine, izvršitev na denarne terjatve, izvršitev na terjatve, da se izroči premoženje, in izvršitev na druge premoženjske pravice. Izvršitev na premičnine ima načeloma tri stopnje, in sicer rubež, unovčenje ter poplačilo.

Izvršitev na nepremičnine vključuje nepremično premoženje dolžnika, zahtevajočemu upniku pa so na voljo prisilna ustanovitev zastavne pravice, prisilna uprava ali prisilna prodaja na dražbi.

Za izvršilne naslove v zvezi z dajatvenim zahtevkom ne obstaja enoten izvršilni postopek. Za izvršitev zahtevanega ravnanja ali opustitve so na voljo naslednji načini: prisilna odstranitev, nadomestna izvršitev ali kazni zaradi nespoštovanja (denarne kazni in zaporne kazni).

2. Pod kakšnimi pogoji je mogoče izvršiti pravico?

2.1. Postopek

Izvršilni naslov so lahko sodne in nesodne odločbe.

Nesodne odločbe vključujejo: 

Na vrh straniNa vrh strani

  • naloge upravnih organov v zvezi z zahtevki zasebnega in javnega prava ter denarnimi kaznimi in globami, če je izvršitev predložena sodišču, ter poravnave, sklenjene pred upravnimi organi,
  • naloge nosilcev socialne varnosti v zvezi z dajatvenimi zahtevki,
  • poravnave in odločbe arbitražnih sodišč,
  • izvršljive notarske akte,
  • dokazila o zaostanku s plačilom.

Zato da se izvršitev lahko opravi, mora zahtevajoči upnik načeloma imeti potrdilo o izvršljivosti, ki ga odobri ustrezen organ v postopku, v katerem se ugotovi pravica.

Sodišče, ki obravnava izvršitev, je načeloma pristojno za ugoditev izvršitvi. Okrožno sodišče je vedno stvarno pristojno. V zvezi z izvršitvijo na nepremičnine, vknjižene v zemljiško knjigo, je krajevno pristojno zemljiškoknjižno sodišče, v primeru izvršitve na denarne terjatve pa načeloma sodišče, ki je pristojno glede na kraj dolžnikovega prebivališča. V vseh drugih primerih je izvirno pristojno sodišče, ki je pristojno glede na kraj, kjer je predmet izvršitve na začetku izvršitve, ali sodišče, na območju katerega je treba opraviti prvi izvršilni ukrep.

Za odločanje v izvršilnih postopkih so pristojni le sodniki posamezniki in sodni tajniki. Veliko nalog v izvršilnih zadevah je prenesenih na sodne tajnike, ki so zvezni uradniki, posebno usposobljeni za opravljanje takšnih nalog. Med te naloge spada zlasti izvršitev na dolžnikovo premično premoženje. Vseeno pa lahko o izvršitvi na nepremično premoženje (razen prisilne ustanovitve zastavne pravice, ki je dodeljena sodnim tajnikom), dovolitvi izvršitve na podlagi tuje pravice, določitvi zaporne kazni in odločanju o pritožbah odločajo le sodniki.

Na vrh straniNa vrh strani

Izvršilne ukrepe izvajajo posebni izvršilni uradniki, to so sodni izvršitelji. Odgovorni so za dejansko izvršitev, npr. rubež premičnih materialnih predmetov, izselitev, priprava popisa dolžnikovega premoženja itd. Sodni izvršitelji so izvršilni uslužbenci sodišča ter morajo ravnati v skladu z njegovimi nalogi in navodili. Izvajati morajo izvršilne ukrepe, dokler ni izpolnjen nalog ali dokler ni jasno, da naloge ni mogoče izpolniti.

Za vložitev zahtevka za izvršitev ni treba, da osebo zastopa odvetnik.

Za zahtevek za izvršitev veljajo naslednje pavšalne sodne takse, izračunane pa so na podlagi vrednosti zahtevka, ki ga je treba izvršiti:

  • v izvršilnih postopkih, razen postopkov iz odstavka (b), če je vrednost spornega predmeta naslednja:

do 150 EUR

13 EUR

več kot 150 EUR

do 360 EUR

29 EUR

več kot 360 EUR

do 730 EUR

34 EUR

več kot 730 EUR

do 2 180 EUR

46 EUR

več kot 2 180 EUR

do 3 630 EUR

62 EUR

več kot 3 630 EUR

do 7 270 EUR

79 EUR

več kot 7 270 EUR

do 36 340 EUR

114 EUR

več kot 36 340 EUR

do 72 670 EUR

138 EUR

več kot 72 670 EUR, za vsak nadaljnji znesek 72 670 EUR ali njegov del

po 138 EUR več

  • v izvršilnih postopkih v zvezi z nepremičnim premoženjem, če je vrednost spornega predmeta naslednja:

do

150 EUR

26 EUR

več kot 150 EUR

do 360 EUR

34 EUR

več kot 360 EUR

do 730 EUR

44 EUR

več kot 730 EUR

do 2 180 EUR

62 EUR

več kot 2 180 EUR

do 3 630 EUR

86 EUR

več kot 3 630 EUR

do 7 270 EUR

132 EUR

več kot 7 270 EUR

do 36 340 EUR

190 EUR

več kot 36 340 EUR

do 72 670 EUR

305 EUR

več kot 72 670 EUR, za vsak nadaljnji znesek 72 670 EUR ali njegov del

po 156 EUR več

2.2. Bistvene zahteve za ugoditev izvršitvi

Za ugoditev izvršitvi morajo biti izpolnjene splošne izvršilne zahteve (pristojnost domačih sodišč, dopustnost sodnega postopka, sposobnost biti stranka, sposobnost za začetek postopka in dovoljenje predlagatelja) ter posebne izvršilne zahteve (pristojnost zadevnega sodišča, obstoj izvršilnega naslova in potrdila o izvršljivosti, potrebna vsebina zahtevka za izvršitev, podvrženost predmeta izvršitve sami izvršitvi). Razen tega mora biti zahtevek za izvršitev vsebinsko dobro utemeljen (stranke, navedene v zahtevku, morajo biti enake strankam, navedenim v izvršilnem naslovu, terjatev mora biti načeloma zapadla in rok za plačilo mora poteči).

3. Izvršilni ukrepi

3.1. Katero premoženje dolžnika je predmet izvršitve?

Čeprav dolžnik načeloma jamči za svoje obveznosti z vsem premoženjem, prisilna izvršitev, za razliko od stečaja, zajema le individualno premoženje dolžnika (načelo specialnosti). Dostop do različnega premoženja ima običajno več upnikov. Če sklad za poplačilo upnikov ne zadošča, se ponovno zarubi premoženje, ki je že bilo zarubljeno. V takšnih primerih so upniki poplačani strogo po načelu prednostnega vrstnega reda: upnik, ki prvi zarubi premoženje, ima prednost pred drugimi upniki. Pri sočasnem rubežu v prid več upnikom so ti upniki razvrščeni na isti stopnji.

Zaradi zaščite dolžnika so nekateri predmeti izvzeti iz izvršitve, na primer gospodinjska oprema za zadovoljiv način življenja, predmeti, ki so potrebni za opravljanje poslovne dejavnosti za male trgovce in male kmete, hrana in gorivo, ki ju štiri tedne potrebujejo dolžnik in njegovi družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, gotovina, ki ustreza eksistenčnemu minimumu, sredstva za pomoč pri invalidnosti ali zdravljenju, družinske slike, pisma itd. Posebna zaščita pred rubežem je predvidena tudi v primeru izvršitve na denarne terjatve: zaseči ni mogoče denarnih sredstev, povezanih s povračilom stroškov, dodatkom za nego ali družinskimi dodatki. Redni dohodki in plačila pokojnine se lahko zarubijo v omejenem obsegu, del, ki ga ni mogoče zarubiti („eksistenčni minimum“), pa je odvisen od višine plačil in števila preživninskih obveznosti dolžnika.

Na vrh straniNa vrh strani

3.2. Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Razpolaganje dolžnika s svojim premoženjem je načeloma pravno veljavno, čeprav se je izvršitev že začela, vendar ima lahko kazenskopravne posledice, če dolžnik proda del premoženja ali premoženje zmanjša ter tako oteži ali zmanjša poplačilo upnika. Kazenskopravne posledice so možne tudi, če dolžnik odstrani predmet, ki je bil uradno zarubljen. Če je bila izvršljivost upnikove terjatve ovirana s pravnim aktom dolžnika, lahko upnik pod nekaterimi pogoji v sodnem postopku izpodbija ta pravni akt, zahteva razglasitev neveljavnosti zadevnega pravnega akta in zahteva premoženje, ki ga je dolžnik odstranil, za poplačilo terjatve.

Izvršitev na dolžnikovo dobroimetje na banki vključuje rubež in prenos: odobritev izvršitve vključuje prepoved, ki ustanovi, pri kateri ima dolžnik odprt račun, preprečuje, da bi izvršila plačilo dolžniku, ter prepoved, ki dolžniku prepoveduje razpolaganje s terjatvijo zoper ustanovo. Rubež je opravljen z vročitvijo odobritve rubeža ustanovi, pri kateri ima dolžnik odprt račun. Ta ustanova mora potem dati izjavo sodišču in zahtevajočemu upniku o obstoju in obsegu denarnih terjatev. Zarubljena denarna terjatev je unovčena s prenosom. Z nalogom, izdanim na podlagi zahtevka za prenos, je zahtevajoči upnik upravičen, da zahteva plačilo dolžnikovega dolžnika (ustanova, kjer je odprt račun), če je potrebno tudi v sodnem postopku. Če banka izvrši plačila imetniku računa, čeprav je bil opravljen rubež, takšna plačila ne pomenijo, da je njegov dolg poravnan.

Na vrh straniNa vrh strani

3.3. Kako dolgo so izvršilni ukrepi dopustni? Ali je dopustnost omejena z zakonom ali na podlagi odločbe sodišča?

Izvršitev (za poplačilo) je odobrena za neomejeno časovno obdobje. (Za omejeno časovno obdobje so odobrene le izvršitev za zavarovanje in začasne sodne odredbe.)

Sodni izvršitelji morajo ustaviti izvršitev v primeru poplačila ali odloga terjatve ali odpovedi nadaljevanja izvršitve, če to uveljavlja upnik ali če lahko to dokaže dolžnik z javno listino ali javno overjeno listino.

Razen tega lahko odlog zahteva dolžnik ali tretja stranka, ki ima prima facie interes za odlog. Zakon navaja vse razloge za odlog, ti pa vključujejo zlasti izvršilne postopke in pritožbene postopke. Če je mogoče domnevati, da bi odlog izvršitve ogrozil poplačilo terjatve zahtevajočega upnika, je odlog odobren le, če vlagatelj zahtevka za odlog zagotovi ustrezno varščino.

Izvršilni postopek je treba začasno ustaviti na podlagi zahtevka zahtevajočega upnika, dolžnika ali druge vključene stranke, če se na primer zahtevajoči upnik odpove nadaljevanju izvršitve, če dolžnik potrdi z ustreznimi listinami, da je terjatev poplačana ali odložena, ali če je izvršilni naslov naknadno razglašen za neveljavnega v postopku za razveljavitev ali postopku za revizijo. Če je bila odobritev izvršitve nepravilna ali če so bile pri izvršitvi storjene hude napake (na primer izvršitve se opravijo nedopustno brez kakšnega koli namena, če razpoložljivo premoženje dolžnika ne zadošča niti za kritje stroškov postopka), se izvršilni postopek prav tako samodejno prekine.

4. Ali se je mogoče pritožiti zoper odobritev izvršitve? Kdo se lahko pritoži zoper to odločbo? Pri katerem sodišču je treba vložiti pritožbo in kolikšen je rok za vložitev takšne pritožbe? Kakšen je učinek takšne pritožbe?

Zoper odobritev izvršitve (in zoper druge naloge, izdane na prvi stopnji v izvršilnem postopku, razen če zakon določa drugače) je mogoče vložiti pritožbo, to je pravno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti na več stopnjah in nima odložilnega učinka. Pritožbo je treba vložiti pri izvršilnem sodišču v 14 dneh. Pritožbo lahko vložijo stranke v izvršilnem postopku. Pritožba zoper odobritev izvršitve je razlog za odlog izvršitve. Razen tega lahko dolžnik v postopku zoper zahtevajočega upnika pod nekaterimi pogoji (npr. odstop od izvršitve) uveljavlja, da je posamezna odobritev izvršitve nedopustna.

« Izvršitev sodb - Splošne informacije | Avstrija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 14-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo