Evropska komisija > EPM > Ločitev > Italija

Zadnja sprememba: 15-11-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Ločitev - Italija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kakšni so pogoji za razvezo zakonske zveze? 1.
2. Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze? 2.
3. Kakšne so posledice razveze zakonske zveze v zvezi z: 3.
a) osebnimi odnosi med zakoncema? a)
b) delitvijo premoženja zakoncev? b)
c) mladoletnimi otroki zakoncev? c)
d) obveznostjo plačevanja preživnine drugemu zakoncu? d)
4. Kaj pomeni pravni izraz „prenehanje življenjske skupnosti“ v praksi? 4.
5. Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti? 5.
6. Kakšne so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti? 6.
7. Kaj pomeni „razveljavitev zakonske zveze“ v praksi? 7.
8. Kakšni so pogoji za razveljavitev zakonske zveze? 8.
9. Kakšne so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze? 9.
10. Ali so na voljo alternativne zunajsodne možnosti reševanja sporov v zvezi z razvezo zakonske zveze, pri katerih ni treba sprožiti postopkov pri sodišču? 10.
11. Kje je treba vložiti zahtevek (vlogo) za razvezo/prenehanje življenjske skupnosti/razveljavitev zakonske zveze? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente je treba priložiti zahtevku? 11.
12. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč za kritje stroškov postopka? 12.
13. Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo v zvezi z razvezo/prenehanjem življenjske skupnosti/razveljavitvijo zakonske zveze? 13.
14. Kaj je treba storiti, da bo odločba o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo izda sodišče v drugi državi članici, priznana v Italiji? 14.
15. Pri katerem sodišču v Italiji je mogoče vložiti predlog za izpodbijanje odločbe o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se pri tem uporablja? 15.
16. Katero pravo se uporablja v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v Italiji ali imata različno državljanstvo? 16.

 

1. Kakšni so pogoji za razvezo zakonske zveze?

Zakon določa absolutne razloge za razvezo zakonske zveze (glejte vprašanje 2), ki so nujni razlogi za odobritev razveze zakonske zveze, vendar niso dovolj. Sodišče mora v skladu s pristojnostmi za presojo, katerih obseg se lahko glede na posamezne razloge za razvezo zakonske zveze razlikuje, ugotoviti, da je postala zakonska zveza nepopravljivo nevzdržna, kar je splošna podlaga za vse razloge za razvezo zakonske zveze.

Sodišče mora to preveriti, čeprav stranki vložita skupni zahtevek za razvezo zakonske zveze. Dogovor zakoncev ni razlog za razvezo zakonske zveze (zato v Italiji dejansko ne obstaja sporazumna razveza zakonske zveze); sodišče mora pred odobritvijo razveze zakonske zveze vedno ugotoviti dejstva, na katerih temelji zahtevek.

Sodišče razveljavi zakonsko zvezo, sklenjeno v skladu s Civilnim zakonikom, ali odloči, da civilnopravni učinki sklenitve zakonske zveze med zakoncema ne veljajo več, če je par sklenil zakonsko zvezo v cerkvi in je bila pravilno evidentirana v matičnih knjigah. Pri tem mora sodelovati državni tožilec.

Vir: Zakon št. 898 z dne 1. decembra 1970, kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 436 z dne 1. avgusta 1978 in Zakonom št. 74 z dne 6. marca 1987.

2. Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze?

Razvezo zakonske zveze lahko zahteva kateri koli od zakoncev:

  1. kadar je drugi zakonec po sklenitvi zakonske zveze obsojen zaradi katerega koli zelo hudega kaznivega dejanja, ki ga je storil pred sklenitvijo zakonske zveze ali po njej, (tj.

    Na vrh straniNa vrh strani

    1. za kakršno koli kaznivo dejanje, za katero se izreče kazen dosmrtnega zapora ali zapora za več kot 15 let, morda zaradi izreka več kazni, za naklepna kazniva dejanja, razen političnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj, storjenih zaradi posebnih moralnih ali socialnih razlogov;
    2. za kakršno koli kaznivo dejanje, za katero se izreče zaporna kazen za incest (člen 564 Kazenskega zakonika) ali nasilno kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost iz členov 609(a) (spolno nasilje), 609(c), 609(d), 609(g) (uvedena z Zakonom št. 66 iz leta 1996);
    3. za kakršno koli kaznivo dejanje, za katero se izreče zaporna kazen zaradi umora otroka(otrok) zakonca ali poskusa umora zakonca ali njegovega(-ih) otroka(otrok);
    4. za kakršno koli kaznivo dejanje, za katero se izreče zaporna kazen, kadar je oseba v dveh ali več točkah obtožnice obsojena zaradi povzročitve hude telesne poškodbe, neizpolnjevanja preživninskih obveznosti do družine, zlorabe v družini ali zlorabe mladoletnikov ali prevare nesposobne osebe, pri čemer je s takšnim kaznivim dejanjem povzročena škoda zakoncu ali njunemu(-im) otroku(otrokom), razen če je vlagatelj zahtevka za razvezo zakonske zveze obsojen zaradi zarote ali če je ugotovljeno, da zakonca ponovno živita skupaj);
  2. v naslednjih primerih:
    1. drugi zakonec je oproščen storitve kaznivih dejanj incesta ali spolnega nasilja iz točk 1b) in c), kadar sodišče ugotovi, da nasprotna stranka ni sposobna ohraniti ali ponovno vzpostaviti družinske skupnosti;
    2. življenjska skupnost med zakoncema je prenehala ali zakonca sporazumno ne živita več v življenjski skupnosti najmanj tri leta od nastopa pred sodiščem v postopku prenehanja življenjske skupnosti;
    3. kazenski postopek za kazniva dejanja iz točk 1b) in c) je bil ustavljen, ker je kaznivo dejanje zastaralo, vendar sodišče, pristojno za razvezo zakonske zveze, ugotovi, da se lahko za kazniva dejanja še vedno izreče kazen;
    4. kazenski postopek za kaznivo dejanje incesta se je končal s sodbo, da se za kaznivo dejanje ne more izreči kazen, ker ni povzročilo javnega škandala;
    5. drugi zakonec, ki ni italijanski državljan, je dosegel razveljavitev ali prenehanje zakonske zveze ali je sklenil drugo zakonsko zvezo v tujini;
    6. zakonska zveza se ni izvajala (če ni prišlo do prvega spolnega odnosa med zakoncema po sklenitvi zakonske zveze);
    7. eden od zakoncev je uradno spremenil spol, pri čemer lahko zahtevek za razvezo zakonske zveze vloži oseba, ki je spremenila spol, ali drugi zakonec.

    Poleg „kazenskopravnih“ možnosti (ki poleg obsodb za huda kazniva dejanja vključujejo tudi primere, v katerih je oseba oproščena zaradi zmanjšane kazenske odgovornosti, zastaranje kaznivega dejanja ali pomanjkanje objektivnih razlogov za izrek kazni v primeru incesta) so razlogi za razvezo zakonske zveze: prenehanje življenjske skupnosti, razveljavitev ali prenehanje zakonske zveze ali sklenitev nove zakonske zveze v tujini s strani drugega zakonca, neizvajanje zakonske zveze ali sprememba spola.

    Na vrh straniNa vrh strani

3. Kakšne so posledice razveze zakonske zveze v zvezi z:

a) osebnimi odnosi med zakoncema?

Odnosi med zakoncema: Odobritev razveze zakonske zveze pomeni:

  • prvič, prekinitev zakonskih vezi, s čimer zakonca ponovno postaneta samska in zato lahko ponovno skleneta zakonsko zvezo. Vendar ženska določeno časovno obdobje ne sme ponovno skleniti zakonske zveze, razen v primerih iz člena 89 Civilnega zakonika;
  • ženska izgubi priimek, ki ga je dodala svojemu; vendar ji lahko sodišče na njeno zahtevo dovoli obdržati možev priimek poleg njenega, če je to v interesu vlagateljice ali otrok, do katerih imata nekdanja zakonca pravico do varstva in vzgoje.

Z zakonsko zvezo se ne pretrgajo svaštvena razmerja in zlasti se ne razveljavi zadržek svaštva (člen 87(4) Civilnega zakonika); tuji zakonci ne izgubijo državljanstva, ki ga pridobijo s sklenitvijo zakonske zveze.

b) delitvijo premoženja zakoncev?

Delitev premoženja zakoncev: Z razvezo zakonske zveze se razpusti skupna lastnina (ki vključuje vse stvari, ki sta jih skupaj ali ločeno kupila zakonca med zakonsko zvezo, razen osebnih stvari iz člena 179 Civilnega zakonika) in zapuščina. Vendar se takšno premoženje ne razpusti, če otroci še niso polnoletni. Razveza zakonske zveze ne vpliva na splošno premoženje (na primer dobrine, katerih delež prejme zakonec pred zakonsko zvezo ali med njo, kadar je premoženje ločeno), ki se lahko razpusti na zahtevo enega od zakoncev.

Na vrh straniNa vrh strani

c) mladoletnimi otroki zakoncev?

Starševska odgovornost: Sodišče, ki odobri razvezo zakonske zveze, dodeli tudi pravico do varstva in vzgoje otroka enemu od staršev ali obema od njiju skupaj ali izmenoma, če se šteje, da je to v korist otroka; določi tudi pravila o obiskih tistega od staršev, ki nima pravice do varstva in vzgoje otroka. Poleg tega da navodila o upravljanju otrokovega premoženja in določi prispevek za preživljanje, ki ga mora plačati tisti od staršev, ki mu ni bila dodeljena pravica do varstva in vzgoje otroka.

Do prebivanja v družinski hiši je običajno upravičen zakonec, kateremu se dodeli pravica do varstva in vzgoje otrok. (Za nadaljnje podrobnosti glejte „Starševska odgovornost - Italija“).

d) obveznostjo plačevanja preživnine drugemu zakoncu?

Obveznost plačevanja preživnine: Sodišče ob odobritvi razveze zakonske zveze na podlagi zahtevka stranke odredi redno plačevanje preživnine zakoncu, ki nima dovolj sredstev ali jih objektivno ne more pridobiti. Obveznost plačevanja preživnine preneha, če prejemnik ponovno sklene zakonsko zvezo. Kadar se obe stranki strinjata, se lahko preživnina ob razvezi zakonske zveze poravna tudi z enim samim pravnim poslom, pri katerem se na upravičenega zakonca prenese stvarna pravica na nepremičnini. (Za nadaljnje podrobnosti glejte „Zahtevki za preživnino - Italija“).

Na vrh straniNa vrh strani

Drugi učinki: Razvezani zakonci, ki ne sklenejo ponovno zakonske zveze in so upravičeni do preživnine ob razvezi zakonske zveze, imajo tudi pravico do deleža kakršnega koli plačila odpravnine drugemu zakoncu. Če nekdanji zakonec umre, je preživeli zakonec upravičen do kakršne koli prenosljive pokojnine ali deleža od pokojnine, ki si jo deli z drugim preživelim zakoncem, ter do dediščine, kadar zadevna oseba potrebuje pomoč. Prav tako zakon upravičenemu zakoncu omogoča, da vpiše sodno hipoteko ali zahteva rubež zakončevega premoženja, potrebnega za plačilo preživnine.

Neplačevanje preživnine zakoncu ali otrokom: Če zakonec ne preživlja drugega zakonca in/ali njunega(-ih) otroka(otrok), stori kaznivo dejanje v skladu s členom 570 Kazenskega zakonika.

4. Kaj pomeni pravni izraz „prenehanje življenjske skupnosti“ v praksi?

Prenehanje življenjske skupnosti pomeni, da zakoncema v skladu z zakonom ni treba več živeti skupaj. Dejansko prenehanje življenjske skupnosti ni veljavno (razen v okoliščinah, ki so nastale pred sprejetjem Zakona o spremembi št. 151 iz leta 1975).

Prenehanje življenjske skupnosti ne vpliva na odnos med zakoncema, razen da vezi med njima oslabijo.

Prenehanje življenjske skupnosti se lahko doseže s sodno odločbo ali sporazumno.

Viri: Materialna pravila so določena v Civilnem zakoniku (od člena 150; o vprašanjih glede dediščine glejte člena 548 in 585 Civilnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

5. Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti?

Pri prenehanju življenjske skupnosti se domneva, da se ugotovijo dejstva, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje zakonske zveze nevzdržno ali ki bi resno in škodljivo vplivala na vzgojo otrok. Zahtevek lahko vloži tudi zakonec, ki je odgovoren za nastale okoliščine.

Potem ko stranka vloži zahtevek, sodišče, kadar okoliščine to zahtevajo, določi, kdo je odgovoren za prenehanje življenjske skupnosti (s tem je zakon o spremembi iz leta 1975 nadomestil prejšnjo določitev krivde, opustil načelo „kazni“, ki temelji na krivdi, in uvedel načelo „rešitve“ položaja, v katerem je skupno življenje nevzdržno ali bi škodilo mladoletnim otrokom).

Odgovornost (pri čemer se lahko zahtevek za njeno določitev vloži le v postopku za prenehanje življenjske skupnosti) je pomembna pri določitvi preživnine in vprašanjih v zvezi z dediščino. Pri tem mora sodelovati državni tožilec.

Sporazumno prenehanje življenjske skupnosti temelji na dogovoru zakoncev, vendar začne veljati šele, ko ga odobri sodišče, ki je pristojno za preverjanje, da sporazumi med zakoncema upoštevajo prevladujoče interese družine. Kadar sporazum glede varstva in vzgoje otrok ter njihovega preživljanja ni v korist otrok, sodišče običajno pozove stranke pred sodišče in določi potrebne spremembe. Kadar je rešitev neprimerna, lahko sodišče zavrne odobritev sporazuma. S sodno prakso je določeno, da sodelovanje državnega tožilca ni potrebno, če niso vključeni mladoletniki.

Na vrh straniNa vrh strani

6. Kakšne so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti?

Osebna razmerja: S prenehanjem življenjske skupnosti ali sporazumnim prenehanjem življenjske skupnosti se razveljavi zahteva glede vseh oblik pomoči, ki jo morata zakonca zagotavljati med skupnim življenjem; domneva očetovstva ne velja več. Ženska ne izgubi moževega priimka, ki ga je dodala svojemu, vendar lahko sodišče na moževo zahtevo prepove uporabo tega priimka, če bi bila njegova uporaba škodljiva, poleg tega lahko ženi dovoli, da ga ne uporablja, kadar bi lahko bila takšna uporaba zanjo škodljiva.

Delitev premoženja zakoncev: S prenehanjem življenjske skupnosti se razpusti skupna lastnina.

Starševska odgovornost: Sodišče, ki odobri prenehanje življenjske skupnosti, odloči o varstvu in vzgoji otrok ter določi znesek preživnine, ki jo mora otroku plačati tisti od staršev, ki nima pravice do varstva in vzgoje otroka. Do prebivanja v družinski hiši je običajno upravičen zakonec, kateremu se dodeli pravica do varstva in vzgoje otrok. (Za nadaljnje podrobnosti glejte „Starševska odgovornost - Italija“.)

Obveznost plačevanja preživnine: Sodišče dodeli zakoncu, ki ni odgovoren za prenehanje življenjske skupnosti, na njegovo zahtevo pravico do preživnine, ki jo zagotovi drugi zakonec, če nima dovolj lastnih sredstev. Zakonec, ki potrebuje pomoč, je še vedno upravičen do prejemanja preživnine, tj. redno plačanega zneska za preživljanje, čeprav je odgovoren za prenehanje življenjske skupnosti (za nadaljnje podrobnosti glejte Zahtevki za preživnino - Italija).

Na vrh straniNa vrh strani

S sodno prakso je določeno, da se mora preživnina ob prenehanju življenjske skupnosti samodejno prilagajati, enako kot velja izrecno za preživnino ob razvezi zakonske zveze.

Ukrepi v zvezi z varstvom in vzgojo otrok ter izračunom preživnine (za zakonca in otroke) se lahko spremenijo. Neplačevanje preživnine je kaznivo dejanje v skladu s členom 570 Kazenskega zakonika.

Prenehanje življenjske skupnosti z odgovornostjo in brez nje: Zakonci, ki ne živijo več v življenjski skupnosti in za to niso odgovorni, imajo še naprej enake dedne pravice kot zakonci, ki živijo v življenjski skupnosti.

Zakonci, ki so odgovorni za prenehanje življenjske skupnosti, so upravičeni do preživnine le, če so upravičeni do preživnine pokojnega zakonca ob začetku zapuščinskega postopka (člena 548 in 585 Civilnega zakonika).

Drugi učinki: Odločba o prenehanju življenjske skupnosti upravičuje do vpisa sodne hipoteke. Če zavezanec ne izpolnjuje obveznosti, lahko sodišče na zahtevo upravičenca odredi rubež zavezančevega premoženja in določi, da morajo tretje stranke, ki morajo zavezancu zagotavljati redna plačila, del zneska takšnih plačil prenesti na upravičenca.

7. Kaj pomeni „razveljavitev zakonske zveze“ v praksi?

Civilni zakonik od člena 117 opredeljuje različne primere neveljavnosti, zaradi katerih lahko postane zakonska zveza nična ali se razveljavi. Priporočljivo je uporabiti kategorijo neveljavnosti ter proučiti posamezne vidike neveljavnosti in prava, ki se uporablja.

Zakonska zveza je neveljavna, če so z njo povezane napake, ki so določene z zakonom in na katere se je treba ustrezno sklicevati.

Na vrh straniNa vrh strani

O tožbi za razveljavitev zakonske zveze se ne obvestijo dediči, razen če se je postopek že začel. Pri tem mora sodelovati državni tožilec.

Vir: Materialna pravila so določena v členih 117-129(a) Civilnega zakonika.

8. Kakšni so pogoji za razveljavitev zakonske zveze?

Zakonska zveza je lahko neveljavna zaradi katerega koli od naslednjih razlogov (Civilni zakonik od člena 117):

  1. eden od zakoncev je že sklenil zakonsko zvezo (ni samski). Neveljavnost je absolutna in neizpodbojna; zahtevke lahko vložita zakonca, neposredni predniki, državni tožilec ali kdor koli, ki izkaže interes;
  2. Impedimentum criminis: kadar zakonsko zvezo skleneta osebi, od katerih je ena od njiju obsojena za umor ali poskus umora drugega zakonca. Neveljavnost je absolutna in nepopravljiva ter se lahko nanjo sklicujeta zakonca, državni tožilec ali kdor koli, ki izkaže interes;
  3. prepoved sklenitve zakonske zveze zaradi duševne bolezni enega od zakoncev. Zakonska zveza se lahko prepove tudi po sklenitvi, če se nesposobnost ugotovi med zakonsko zvezo; veljavnost zakonske zveze lahko izpodbija skrbnik, državni tožilec ali kdor koli, ki izkaže interes;
  4. duševna nesposobnost enega od zakoncev (naravna nesposobnost). Zakonsko zvezo lahko izpodbija zakonec, ki ugotovi, da je bil ob sklenitvi zakonske zveze duševno nesposoben, čeprav mu sklenitev zakonske zveze ni prepovedana. Zahtevka ni mogoče vložiti, če sta zakonca živela skupaj več kot eno leto, potem ko je zadevni zakonec ponovno postal duševno sposoben;
  5. starost. Zahtevke lahko vložita zakonca, državni tožilec ali starši; mladoletnik ne more vložiti zahtevka, dokler ni vsaj eno leto polnoleten;
  6. krvno sorodstvo, sorodstvo po svaštvu, posvojitev in starševska razmerja. Na neveljavnost se lahko sklicujeta zakonca, državni tožilec ali kdor koli, ki izkaže interes, razen če je od sklenitve zakonske zveze minilo eno leto ali če bi bilo možno dobiti dovoljenje;
  7. nasilje, strah in zmota (privolitev se pridobi z nasiljem ali zaradi resnega strahu, ki izhaja iz dejavnikov, na katere zakonec ne more vplivati; zmota o osebi ali zmota o bistvenih lastnostih zakonca iz člena 122 Civilnega zakonika). Zahtevke lahko vloži zakonec, ki je privolil v sklenitev zakonske zveze v navedenih okoliščinah, razen če sta zakonca živela skupaj eno leto po prenehanju razloga za nasilje ali strah ali od dneva, ko je bila zmota ugotovljena;
  8. simulacija. Zakonsko zvezo lahko izpodbija kateri koli od zakoncev, ki sta sklenila zakonsko zvezo z dogovorom, da jima ni treba izpolnjevati obveznosti ali uveljavljati pravic, ki iz nje izhajajo. Zahtevke je treba vložiti v enem letu od sklenitve zakonske zveze ali če sta zakonca po sklenitvi zakonske zveze živela skupaj kot mož in žena, čeprav le kratko obdobje.

9. Kakšne so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze?

Če sta zakonca ravnala v dobri veri (tj. ob sklenitvi zakonske zveze nista vedela za zadržek), se šteje, da je zakonska zveza veljavna, dokler se ne razglasi za nično, razveljavitev pa velja za naprej (domnevna zakonska zveza). Otroci, rojeni ali spočeti med zakonsko zvezo, se štejejo kot zakonski in zato zanje velja pravilo, ki ureja prenehanje življenjske skupnosti parov z otroki.

Na vrh straniNa vrh strani

Poleg tega lahko sodišče določi, da eden od zakoncev največ tri leta plačuje preživnino drugemu zakoncu, če nima dovolj sredstev in ni ponovno sklenil zakonske zveze.

Kadar je le eden od zakoncev ravnal v dobri veri, se učinki domnevne zakonske zveze uporabljajo zanj in za otroke. Zakonec, ki je ravnal v slabi veri, mora tri leta plačevati pravično nadomestilo, ki ustreza preživnini, in preživnino, če ni drugega zavezanca.

Kadar sta oba zakonca ravnala v slabi veri, učinki zakonske zveze veljajo za otroke, rojene ali spočete med zakonsko zvezo, razen če je zakonska zveza neveljavna zaradi bigamije ali incesta; otroci, ki so se rodili v zakonski zvezi, razveljavljeni zaradi bigamije, lahko pridobijo status zakonskega otroka.

Dobra vera se domneva in mora biti prisotna le ob sklenitvi zakonske zveze.

10. Ali so na voljo alternativne zunajsodne možnosti reševanja sporov v zvezi z razvezo zakonske zveze, pri katerih ni treba sprožiti postopkov pri sodišču?

Alternativni načini reševanja sporov glede razveze zakonske zveze (ali prenehanja življenjske skupnosti) niso določeni; določena ni niti družinska mediacija. V parlamentu poteka obravnava osnutka zakonodaje o družinski mediaciji, ki bi zakoncema omogočila, da se dogovorita o varstvu in vzgoji otrok.

11. Kje je treba vložiti zahtevek (vlogo) za razvezo/prenehanje življenjske skupnosti/razveljavitev zakonske zveze? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente je treba priložiti zahtevku?

Pravila o postopku razveze zakonske zveze se uporabljajo tudi za postopek prenehanja življenjske skupnosti, razen če so nezdružljiva in se potem uporablja Zakonik o civilnem postopku od člena 706.

Na vrh straniNa vrh strani

Uporablja se posebni preiskovalni postopek, ki ga zlasti glede predhodnega postopka urejajo drugačna pravila, kot se uporabljajo za redni postopek.

Pristojnost: Pristojno je sodišče v kraju običajnega ali stalnega prebivališča toženca ali pa tožnika, če se ne ve, kje je toženec, ali če prebiva v tujini, pri čemer sodišče zaseda v senatu. Če obe stranki prebivata v tujini, lahko zadevo obravnava katero koli sodišče v državi. Če je razveza zakonske zveze sporazumna, lahko zakonca izbereta kraj običajnega ali stalnega prebivališča enega od njiju.

Postopek: Vloga za razvezo zakonske zveze se vloži v obliki zahtevka pri sodnem uradu pristojnega sodišča. Listine je treba priložiti zahtevku, vendar se lahko predložijo tudi na obravnavi. Vlagatelj mora zagotoviti, da je drugi zakonec obveščen o zahtevku in naroku, ki ga za obravnavo, na kateri sta zakonca zaslišana, določi sodnik predsednik. Če je poskus sprave med obravnavo pred sodnikom predsednikom neuspešen, sodnik predsednik izda začasne odredbe v interesu zakoncev in njunih otrok ter določi datum obravnave pred preiskovalnim sodnikom, ki bo proučil zadevo v skladu s pravili o preiskovalnem postopku.

Sporazumna razveza zakonske zveze: Na podlagi skupnega zahtevka se domneva, da se zakonca strinjata z razvezo zakonske zveze ter dodatnimi pogoji glede njunih otrok in finančnih razmerij. Postopek je poenostavljen.

Viri: Zakon št. 898 iz leta 1970 in njegove poznejše spremembe; za prenehanje življenjske skupnosti se uporabljajo tudi členi 706-711 Zakonika o civilnem postopku.

Na vrh straniNa vrh strani

12. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Pravna pomoč se lahko dodeli, kar pomeni, da je zagotovljeno pravno zastopanje, pri tem pa ni treba plačati stroškov zagovornika in drugih sodnih stroškov. Pravna pomoč se lahko dodeli tudi tujim državljanom, ki zakonito prebivajo v Italiji. Pogoji upravičenosti so navedeni v Zakonu št. 1990/217 in v informacijskem listu o pravni pomoči. Ker je treba prošnje predložiti odvetniški zbornici, so na voljo na ustrezni spletni strani odvetniške zbornice (naslov odvetniške zbornice v Rimu je www.ordineavvocati.roma.it italiano) in spletni strani Ministrstva za pravosodje na naslovu www.giustizia.it/servizi_cittadino/patrocinio_stato.htm English - français - italiano.

Vir: Zakon št. 217 iz leta 1990, kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 134 iz leta 2001.

13. Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo v zvezi z razvezo/prenehanjem življenjske skupnosti/razveljavitvijo zakonske zveze?

Zoper odločbo o prenehanju življenjske skupnosti, razvezi zakonske zveze ali razveljavitvi zakonske zveze se je mogoče pritožiti. Nepravnomočnih sodnih odločb v postopku razveze zakonske zveze (npr. kadar se zadeva nadaljuje, da se lahko določi preživnina) ali postopku prenehanja življenjske skupnosti (npr. kadar se zadeva nadaljuje, da se lahko izda sodba o odgovorni osebi ali preživnini) ni mogoče izpodbijati z ločeno pritožbo (tj. skupaj s pravnomočno odločbo); izpodbijajo se lahko v skladu z zakonom.

Na vrh straniNa vrh strani

14. Kaj je treba storiti, da bo odločba o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo izda sodišče v drugi državi članici, priznana v Italiji?

Uporablja se Uredba (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003. Določa standardni postopek v vseh državah članicah EU.

Priznanje je samodejno. Zato po izdaji pravnomočne odločbe o razvezi zakonske zveze, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze ni potreben postopek za posodobitev matičnih knjig države članice.

Vendar lahko katera koli zainteresirana stranka zahteva razglasitev o priznanju ali nepriznanju odločbe. Uredba določa posebne razloge za nepriznanje. Zahtevek (kot pravno sredstvo) je treba vložiti pri pritožbenem sodišču, ki je krajevno pristojno (s sklicevanjem na kraj izvršitve sodne odločbe in v skladu z notranjimi pravili). Sodišče odloči takoj (brez kontradiktornega postopka) in vlagatelj je o odločitvi sodišča obveščen.

15. Pri katerem sodišču v Italiji je mogoče vložiti predlog za izpodbijanje odločbe o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se pri tem uporablja?

Odločbo o priznanju lahko katera koli stranka izpodbija pri pritožbenem sodišču, ki je izdalo odločbo, v enem mesecu od uradnega obvestila (dva meseca, če druga stranka prebiva v drugi državi). Na tej drugi stopnji veljajo načelo kontradiktornosti in pravila o rednem sodnem postopku.

Na vrh straniNa vrh strani

Zoper sodno odločbo o izpodbijanju je mogoče vložiti pravno sredstvo pri kasacijskem sodišču (prim. priloge k Uredbi).

16. Katero pravo se uporablja v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v Italiji ali imata različno državljanstvo?

Prenehanje življenjske skupnosti in razvezo zakonske zveze ureja skupna nacionalna zakonodaja zakoncev ob vložitvi zahtevka za prenehanje življenjske skupnosti ali razvezo zakonske zveze. Če imata zakonca različno državljanstvo, lahko sodišče glede na to, v kateri državi sta zakonca preživela največji del zakonskega življenja, odloči, katero pravo se uporablja.

Če tuje pravo, ki se uporablja, ne določa prenehanja življenjske skupnosti ali razveze zakonske zveze, se uporablja italijansko pravo (člen 31 Zakona št. 218 iz leta 1995) in v takšnih primerih prevlada pravo sodišča (lex fori). Opozoriti je treba, da se italijansko pravo uporablja ne glede na to, ali je vlagatelj italijanski državljan, in se lahko nanj sklicuje tudi zakonec, ki ni italijanski državljan, če gre za mešano zakonsko zvezo ali zakonsko zvezo med zakoncema, ki nista italijanska državljana.

Poleg tega je treba v povezavi s tem vprašanjem omeniti, da se za italijanska zakonca, ki vložita zahtevek za prenehanje življenjske skupnosti ali razvezo zakonske zveze v Italiji, uporablja italijansko pravo, čeprav ne prebivata v Italiji. Za zakonca z različnim državljanstvom se uporablja pravo države, v kateri sta preživela največji del zakonskega življenja. Če pa pravo zadevne države ne določa prenehanja življenjske skupnosti ali razveze zakonske zveze, bo (italijansko) sodišče uporabilo italijansko pravo.

« Ločitev - Splošne informacije | Italija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 15-11-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo