Evropska komisija > EPM > Ločitev > Grčija

Zadnja sprememba: 16-03-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Ločitev - Grčija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.




 

KAZALO

1. Kakšni so pogoji za razvezo? 1.
2. Kakšni so razlogi za razvezo? 2.
3. Katere so pravne posledice razveze glede: 3.
a) osebnih odnosov med zakoncema? a)
b) delitve premoženja zakoncev? b)
c) mladoletnih otrok zakoncev? c)
d) obveznosti plačevanja preživnine drugemu zakoncu? d)
4. Kaj v praksi pomeni izraz “prenehanje življenjske skupnosti”? 4.
5. Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti? 5.
6. Kakšne so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti? 6.
7. Kaj v praksi pomeni izraz „razveljavitev zakonske zveze“? 7.
8. Kakšni so pogoji za razveljavitev zakonske zveze? 8.
9. Kakšne so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze? 9.
10. Ali obstajajo druga nesodna sredstva za reševanje zadev v zvezi z razvezo, ne da bi bilo potrebno na sodišče? 10.
11. Kje naj vložim vlogo (zahtevek) za razvezo/razveljavitev zakonske zveze? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente je treba priložiti k vlogi? 11.
12. Ali lahko pridobim pravno pomoč, da bi pokril stroške postopka? 12.
13. Ali se je mogoče na odločbo o razvezi/razveljavitvi zakonske zveze v Grčiji pritožiti? 13.
14. Kaj moram storiti, da bi bila odločba o razvezi/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici EU, priznana v Grčiji? 14.
15. Na katero sodišče naj se obrnem, če želim nasprotovati priznanju odločbe o razvezi/razveljavitvi zakonske zveze, ki ga je izdalo sodišče v drugi državi članici EU? Kakšen postopek se uporablja v tem primeru? 15.
16. Katero razvezno pravo uporablja sodišče v postopku razveze zakoncev, ki ne živita v Grčiji ali ki imata različno državljanstvo? 16.

 

1. Kakšni so pogoji za razvezo?

Za prenehanje zakonske zveze z razvezo je potrebna pravnomočna sodna odločba. Zlasti se lahko zakonska zveza preneha:

  1. S sporazumno razvezo, pri kateri se oba zakonca strinjata o prenehanju zakonske zveze tako, da na pristojno lokalno enočlansko prvostopenjsko sodišče, ki uporablja postopek o nespornih zadevah, vložita skupni zahtevek brez izpodbijanja postopkov, pod pogojem da je njuna zakonska zveza trajala najmanj eno leto.
  2. Z nesporazumno razvezo, pri čemer pod določenimi pogoji eden izmed zakoncev ali oba zakonca z vložitvijo posameznih zahtevkov na merodajno lokalno veččlansko prvostopenjsko sodišče zahtevata prenehanje zakonske zveze.

2. Kakšni so razlogi za razvezo?

Razlogi za razvezo (v primeru nesporazumne razveze) so:

  1. Trditev, da je prišlo do ohladitve odnosov s strani nasprotne stranke ali med obema zakoncema, zaradi česar je nadaljevanje zakonske zveze nevzdržno za tožnika, ta trditev pa se predpostavi, kadar nasprotna stranka ne dokaže nasprotno v primerih bigamije, prešuštva, zapustitve tožnika ali kadar je nasprotna stranka načrtovala ogrožanje tožnikovega življenja. V primeru, da zakonca živita ločeno življenje neprekinjeno vsaj 4 leta, je ohladitev odnosov predmet nesporne domneve, razvezo pa se lahko zahteva, tudi če ima nasprotna stranka razloge za ohladitev odnosov, in
  2. Odsotnost enega izmed zakoncev, v primeru česar lahko drugi zakonec zahteva razvezo.

3. Katere so pravne posledice razveze glede:

a) osebnih odnosov med zakoncema?

Po prenehanju zakonske zveze preneha veljati obveznost zakoncev, da živita skupaj in skupaj sprejemata odločitve, mož ali žena, ki je prevzel(a) priimek svojega zakonca, pa začne praviloma ponovno uporabljati svoj lastni priimek, razen če zadevna oseba želi ohraniti priimek iz zakonske zveze, ker je z njim ustvarila poklicni ali umetniški sloves. Veljati preneha tudi zmanjšana odgovornost zakoncev pri izvrševanju skupnih obveznosti in prepoved bigamije, preneha pa se tudi ustavitev zakonske prepovedi odškodninskih zahtevkov enega zakonca proti drugemu. Sorodstveno razmerje, ustvarjeno z zakonsko zvezo med krvnimi sorodniki enega zakonca in krvnimi sorodniki drugega zakonca, obstaja tudi po prenehanju zakonske zveze.

Na vrh straniNa vrh strani

b) delitve premoženja zakoncev?

V primeru razveze je vsak izmed zakoncev upravičen do prejema premičnin, ki mu/ji pripadajo ali za katere se domneva, da mu/ji pripadajo, tudi če sta jih uporabljala oba zakonca ali samo drugi zakonec, kadar drugi zakonec ne more izpodbiti domneve, brez omejitev, da ta predmet potrebuje drugi zakonec. Če zakonec, ki ima predmet, tega ne želi vrniti lastniku, se proti njemu sproži sodni postopek in rem, sodni postopek o lastništvu in sodni postopek, ki se sklicuje na zakon o obligacijah. Kar se tiče zakonskega doma, ima lastnik doma po razvezi zakonske zveze pravico sprožiti vse sodne postopke in rem in sodne postopke v okviru zakona o obligacijah proti zakoncu, ki ta dom uporablja. Kadar je premoženje v skupni lasti, se po razvezi takšno skupno lastništvo prekine, vsak izmed zakoncev pa prejme tisto, kar mu/ji ustreza po določbah prekinitve skupnega lastništva in razdelitve predmetov v skupni lasti. Nazadnje lahko v primeru premoženja, ki ga je eden izmed zakoncev pridobil v trajanju zakonske zveze, drugi zakonec zahteva delež tega premoženja.

c) mladoletnih otrok zakoncev?

Po prenehanju zakonske zveze z razvezo sodišče na naslednje načine določi način izvajanja skrbništva:

  1. z dodelitvijo skrbništva enemu izmed staršev,
  2. z dodelitvijo skrbništva obema staršema skupaj,
  3. z razdelitvijo skrbništva med starša, in
  4. z dodelitvijo skrbništva tretji stranki.

V zvezi z obveznostmi starša do preživljanja otrok, ki ne prejemajo dohodkov od dela ali ki nimajo premoženja ali kadar to premoženje ne zadostuje za njihovo vzdrževanje, se ta obveznost nadaljuje tudi po prenehanju zakonske zveze z razvezo.

Na vrh straniNa vrh strani

d) obveznosti plačevanja preživnine drugemu zakoncu?

Po prenehanju zakonske zveze z razvezo, kadar se eden izmed nekdanjih zakoncev ne more sam vzdrževati od dohodkov ali premoženja, je le-ta upravičen zahtevati od drugega zakonca preživnino:

  1. kadar je v času izdane odločbe o razvezi ta zakonec takšne starosti ali v takšnem zdravstvenem stanju, ki mu/ji ne omogoča, da bi moral(a) začeti ali nadaljevati z opravljanjem poklica, ki bi ustrezal za njegovo/njeno vzdrževanje,
  2. kadar skrbi za mladoletnega otroka in zaradi tega ne more opravljati ustreznega poklica,
  3. kadar ne more dobiti stalnega, ustreznega dela ali kadar bi se moral poklicno usposabljati, kar v obeh primerih ne sme preseči treh let od izdaje odločbe o razvezi, in
  4. kadar se v vseh drugih primerih dodelitev preživnine ob izdaji odločbe o razvezi zahteva na temelju dobrotljivosti.

Preživnino se lahko izključi ali omeji, kadar za to obstaja resna podlaga, zlasti v primeru kratke zakonske zveze ali če je upravičenec povzročil razvezo ali namerno povzročil svoje stanje pomanjkanja. Pravica do preživnine preneha, kadar upravičenec sklene novo zakonsko zvezo ali kadar živi stalno z drugo osebo, s katero ima odnos, kot bi bil z njo v zakonski zvezi, ali v primeru smrti upravičenca.

4. Kaj v praksi pomeni izraz “prenehanje življenjske skupnosti”?

V praksi to pomeni, da dve osebi ne živita več skupaj kot zakonska partnerja, kljub temu da ni prišlo do prenehanja njune zakonske zveze z razvezo. Po grški zakonodaji je to temelj za razvezo, saj gre za ohladitev odnosov.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti?

Bodisi eden bodisi drugi zakonec mora živeti drugje, z namenom da konča zakonsko življenje, lahko pa zakonca živita pod isto streho, vendar ima eden izmed njiju namen končati njuno zakonsko zvezo in ne opravlja več vloge partnerja, tako da prekine vse čustvene vezi, ki so ga do takrat vezale na partnerja, zaradi česar sta se se zakonca odtujila.

6. Kakšne so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti?

Kadar zakonca ne živita več skupaj kot zakonska partnerja, lahko vsak izmed njiju v primeru nuje ali neposrednega tveganja na enočlansko prvostopenjsko sodišče vloži zahtevek za pravno varstvo za namen: določitve uporabe zakonskega doma; odrejanja, da se drugi zakonec izseli iz zakonskega doma; določitve premičnin, ki jih lahko odnese s seboj in si ustvari nov dom; začasne določitve, kateremu izmed staršev se bo dodelilo skrbništvo mladoletnih otrok in določitve stikov z drugim staršem; ter začasne določitve preživnin za mladoletne otroke ter, pod določenimi pogoji, odrasle otroke, kakor tudi zakonca, ki se ne more vzdrževati sam s svojim delom ali premoženjem. Bodisi eden bodisi drug zakonec lahko zahteva, da sodišče s svojo odločbo ureja ista vprašanja, tako da sproži sodni postopek pred lokalnim enočlanskim prvostopenjskim sodiščem v skladu s postopki iz člena 881B grškega Zakona o pravdnem postopku.

7. Kaj v praksi pomeni izraz „razveljavitev zakonske zveze“?

Razveljavitev zakonske zveze pomeni, da zakonska zveza, ki je imela polni pravni učinek, po razveljavitvi s pravnomočno odločbo sodišča, nima več pravnega učinka z izjemo, da otroci, rojeni v zakonski zvezi, ki je bila kasneje razveljavljena, ohranijo položaj kot otroci, rojeni v zakonski zvezi.

Na vrh straniNa vrh strani

8. Kakšni so pogoji za razveljavitev zakonske zveze?

Razveljavitev zakonske zveze temelji na predpostavki, da je zakonska zveza bodisi nična bodisi neveljavna zaradi pomanjkanja enega izmed pogojev za zakonsko zvezo ali zaradi obstoja določenih ovir, bodisi da jo je mogoče razveljaviti zaradi napake ali pritiska.

Pogoji za zakonsko zvezo niso izpolnjeni, kadar prisege bodočih zakoncev niso opravljene osebno, kadar so pogojene ali kadar je bil zanje določen časovni rok; kadar sta bodoča zakonca mladoletna in za sklenitev zakonske zveze nimata sodnega dovoljenja; če je enemu od bodočih zakoncev odvzeta pravna sposobnost, če je eden od njiju pod sodnim varstvom, skrbnik, ki ga je določilo sodišče, pa ne dovoli zakonske zveze ali sodišče ne izda takšnega dovoljenja; in če se eden od njiju v teku poročnega obreda ni zavedal svojih dejanj ali ni bil sposoben logičnega razmišljanja zaradi psihične bolezni. Ovira, zaradi katere je mogoče razveljaviti zakonsko zvezo, obstaja v primeru krvnih sorodnikov v ravni črti in stranskih do četrtega kolena, sorodstva v ravni črti brez omejitev in stranskih do tretjega kolena, ter v primeru bigamije ali posvojitve.

Zakonske zveze ni več mogoče razveljaviti, kadar po sklenitvi zakonske zveze oba zakonca v celoti in svobodno vanjo privolita; če sodišče kasneje izda dovoljenje mladoletnim osebam ali če mladoletni zakonec ob dopolnitvi 18. leta potrdi zakonsko zvezo; kadar zakonec, ki fizično ni bil sposoben skleniti zakonsko zvezo, postane za to sposoben in zakonsko zvezo potrdi; kadar skrbnik, ki ga je določilo sodišče, ali sodišče ali oseba, ki je pod sodnim varstvom, postane sposoben za potrditve zakonske zveze in to tudi stori; zakonske zveze pa ni mogoče razveljaviti tudi, kadar je oseba, ki je bila zavedena pod pritiskom potrdi zakonsko zvezo po takšni napaki ali prisili. Poleg tega zakonska zveza ne obstaja tudi v primeru, če ni bila zaprisežena pred županom in pričami v primeru civilne poroke ali, v primeru cerkvene poroke, kadar te zveze ni sklenil duhovnik pravoslavne cerkve ali predstavnik druge denominacije ali vere, ki je priznana v Grčiji. V tem primeru zakonska zveza nima pravnih posledic in takšen neobstoj se lahko potrdi v sodnem postopku, ki ga sproži kdor koli, ki ima pravni interes.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Kakšne so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze?

Najprej se posledice zakonske zveze razveljavijo z veljavnostjo za nazaj. Veljavnost za nazaj zadeva vse odnose med zakoncema, ne glede na to, ali gre za osebne, družinske ali lastniške odnose. Na ta način razveljavitev zakonske zveze povzroči ex tunc umik pravic dedovanja, ki jih ima eden izmed zakoncev v zvezi s premoženjem drugega v primeru dedovanja po oporoki. Preklicane so vse pravne transakcije zakoncev s tretjimi osebami, ki so bile sklenjene, ko sta bila še v zakonski zvezi, bodisi zaradi potreb njunega skupnega zakonskega življenja ali za upravljanje premoženja drugega zakonca, brez ozira na dobro vero tretjih oseb, ki so sklepale takšne transakcije z zakoncema. Poleg tega vse, kar v primeru razveze velja za premično lastnino, ki jo je v teku zakonskega zveze pridobil vsak zakonec posebej, velja tudi v primeru razveljavitve zakonske zveze. Če se v času sklenitve zakonske zveze zakonca ali vsaj eden izmed njiju ni zavedal njene ničnosti, razveljavitev zanje stopi v veljavo za prihodnost, medtem ko bo imel zakonec, ki se ni zavedal ničnosti v času sklenitve zakonske zveze v skladu z določbami, ki veljajo za razvezo, kar se uporablja po analogiji, pravico do zahtevanja preživnine od drugega zakonca, ki se je ničnosti zavedal, in od njegovih/njenih dedičev, če je drugi zakonec po razveljavitvi zakonske zveze umrl. Zakonec, ki je na nezakonit način ali v nasprotju z ustaljenim načinom sklenil zakonsko zvezo pod prisilo, ima enake pravice ob razveljavitvi zakonske zveze ali njenem prenehanju po smrti drugega zakonca.

10. Ali obstajajo druga nesodna sredstva za reševanje zadev v zvezi z razvezo, ne da bi bilo potrebno na sodišče?

Ne.

Na vrh straniNa vrh strani

11. Kje naj vložim vlogo (zahtevek) za razvezo/razveljavitev zakonske zveze? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente je treba priložiti k vlogi?

Za prenehanje zakonske zveze z razvezo zaradi ohladitve odnosov s strani enega ali obeh zakoncev ali zaradi odsotnosti, za razveljavitev zakonske zveze, ki je nična, neveljavna ali ki se jo lahko razveljavi, ali za potrditev neobstoja neobstoječe zakonske zveze v skladu s postopkom o družinskem sporu je pristojno veččlansko prvostopenjsko sodišče.

V primeru sporazumne razveze je pristojno enočlansko prvostopenjsko sodišče v skladu s postopkom o nespornih zadevah. Lokalno pristojno sodišče je sodišče na območju, v katerem stranki običajno prebivata ali kjer sta nazadnje običajno prebivala, če eden od njiju še vedno prebiva tam, ali kjer običajno prebiva nasprotna stranka, ali, v primeru skupnega zahtevka, kjer običajno prebiva eden od zakoncev ali tožnik najmanj eno leto pred vložitvijo zahteva ali šest mesecev v primeru, da gre za grškega državljana ali če sta oba zakonca grška državljana. Podobno se vsak nasprotni postopek predloži na isto sodišče. Poleg tega lahko veččlansko prvostopenjsko sodišče v skladu s postopkom o družinskem sporu v okviru omejitev, ki se uporabljajo za ta postopek, tožbe za preživnino združi in obravnava skupaj s tožbami za razvezo, razveljavitev zakona ali potrditev neobstoječe zakonske zveze. Prav tako se lahko postopke za dodelitev skrbništva in ureditev stikov z otroki združijo v en sam postopek s tožbo za razvezo pred enočlanskim prvostopenjskim sodiščem, ki se ga obravnava v skladu s postopkom o nespornih zadevah.

Na vrh straniNa vrh strani

Dokumente o tožbi je treba predložiti v pisarno sodnega uradnika, ki bo določil datum obravnave in ga vpisal v kopije dokumentov, pravni zastopnik tožnika pa od sodnega izvršitelja zahteva, da vroči kopije z datumom obravnave ter sodne pozive za kraj in čas obravnave, ki ga določi sodišče. Sodni izvršitelj vroči dokumente nasprotni stranki. Dokumenti morajo biti nasprotni stranki s prebivališčem v Grčiji vročeni 60 dni pred datumom obravnave, in 90 dni pred datumom obravnave, kadar ima ta oseba bivališče v tujini ali je njen kraj stanovanja neznan. Kadar je treba dokumente vročiti v tujino osebi, katere naslov je poznan, se uporabljajo določbe o vročitvi dokumentov pred obravnavo med državami članicami EU, ki so vsebovane v Uredbi (ES) št. 1348/2000 ali v Haaški konvenciji z dne 15. novembra 1965, kjer je to uporabno, ali dvostranski ali večstranski sporazumi o vročitvi.

Materialno pravo, ki se uporablja pri osebnih in premoženjskih odnosih zakoncev, razvezi in prenehanju življenjske skupnosti je:

  1. pravo zadnjega skupnega državljanstva zakoncev v času zakonske zveze, ko eden izmed zakoncev to državljanstvo obdrži,
  2. pravo zadnjega skupnega običajnega bivališča v času zakonske zveze in
  3. pravo države, s katero sta zakonca najtesneje povezana.

Odnose med starši in otroki ureja:

  1. pravo njihovega zadnjega skupnega državljanstva,
  2. pravo njihovega zadnjega skupnega običajnega bivališča in
  3. pravo otrokovega državljanstva. Če ima oseba grško in hkrati še tuje državljanstvo, se uporablja grško pravo, če pa ima oseba več tujih državljanstev, se uporablja pravo države, s katero je najtesneje povezana.

V skladu z lex fori se uporablja grški postopkovni zakon, katerega predpisi lahko zamenjajo določbe iz zakonodaje Evropske skupnosti in določbe drugih mednarodnih konvencij v skladu s členom 28 grške Ustave. Odvetnik, ki zastopa vsako izmed strank ali ki nastopi pred sodiščem s stranko, ki jo zastopa, mora imeti posebna pooblastila, skupaj z vsemi ostali dokazi pa je treba predložiti tudi uradni poročni list in potrdilo o družinskih članih. Priče se izpraša in vloge daje javno. V primeru sporazumne razveze morata stranki izjaviti na dveh obravnavah v razmiku najmanj 6 mesecev, da želita prenehati zakonsko zvezo, hkrati pa morata predložiti pisni dogovor, ki ureja skrbništvo njunih otrok in stike z otroki. Upoštevajo se izjave strank, prisega in izpraševanje otrok kot prič ne smeta biti uporabljena kot dokaz, poleg tega pa priče in strokovnjaki ne smejo odkloniti dajanja prisege. Pri obravnavi zahtevka za razvezo sodišče poskuša stranki spraviti, odsotnost nasprotne stranke ne vpliva na obravnavo, če pa ena izmed strank umre preden odločba postane pravnomočna, se tožba ustavi. Poleg tega se v primerih zahtevka za razveljavitev zakonske zveze, ki ga je mogoče predstaviti javnemu tožilcu, stranki povabi na sodišče, medtem ko se v primeru smrti zadevni postopek začasno ustavi, tako da ga lahko nadaljujejo potomci umrlega. Če postopek za razveljavitev zakonske zveze ali neobstoječe zakonske zveze sproži javni tožilec, je ta naslovljen na oba zakonca, če pa je eden izmed njiju pokojni, na njegove/njene potomce.

Na vrh straniNa vrh strani

12. Ali lahko pridobim pravno pomoč, da bi pokril stroške postopka?

Da, vendar pod določenimi pogoji. Pravna pomoč bo na voljo vsakemu posamezniku, ki lahko dokaže, da ne more poravnati stroškov sodišča, ne da bi to prizadelo sredstev, ki so strogo potrebna za njegovo/njeno vzdrževanje in za vzdrževanje njegove/njene družine, če obravnava ni ne neupravičena ne obremenjujoča. Za pravno pomoč se zaprosi sodnika, preden steče postopek ali preden se ga da na obravnavo, v primeru veččlanskega prvostopenjskega sodišča se prošnja naslovi predsedujočemu sodniku, v primeru postopkov, ki niso povezani z obravnavo, pa se prošnja naslovi lokalnemu sodniku, kjer ima tožnik bivališče.

V prošnji mora biti na kratko opisan predmet obravnave ali postopek, dokazi, ki so na voljo za glavno obravnavo, kakor tudi podrobnosti, ki potrjujejo izpolnitev potrebnih pogojev, priložiti pa je treba naslednje dokumente:

  1. Potrdilo, ki ga brezplačno izda župan ali predsednik lokalne skupnosti v kraju stalnega bivališča prosilca, ki potrjuje njegov poklicni, finančni in družinski položaj,
  2. Potrdilo, ki ga brezplačno izda davčni inšpektor v kraju stalnega prebivališča prosilca, ki potrjuje, da je prosilec oddal dohodninsko napoved v zadnjih treh letih ali kakršno koli drugo davčno izjavo in da je bila ta napoved ali izjava potrjena in
  3. Kadar gre za tujega državljana, potrdilo, ki ga brezplačno izda Ministrstvo za pravosodje, s katerim se potrdi izpolnitev pogoja o recipročnosti.

Sodišče obravnava zadevo brezplačno, ko je nasprotna stranka pozvana na sodišče. Ni potrebno, da se na sodišču pojavi tudi njegov pooblaščeni pravni zastopnik. Kadar se ugotovi, da so zgoraj navedeni pogoji izpolnjeni, se dodeli pravna pomoč za vsak primer posebej, dodeljena pomoč pa se uporablja za vsako stopnjo pristojnosti vsakega sodišča in vključuje obvezno sprejetje odločbe. Vsak posameznik, ki sprejema pravno pomoč, je začasno oproščen plačevanja stroškov sodišča in postopkovnih stroškov na splošno, z drugimi besedami stroškov notarja in sodnega uradnika, prič in strokovnjakov, odvetnikov in drugih splošnih sodnih in odvetniških stroškov, kakor tudi obveznosti, da predloži zavarovanje za te stroške. Prejemnika pomoči je mogoče začasno oprostiti le dela teh stroškov.

Na vrh straniNa vrh strani

Dodelitev pravne pomoči ne vpliva na obveznost plačevanja stroškov, naloženih tej stranki. Ob oddaji prošnje sodišče izda odločbo, s katero imenuje pravnega zastopnika, javne notarske storitve in storitve sodnega izvršitelja, ki pomagajo pri obrambi prejemnika pravne pomoči in ki morajo sprejeti ta navodila, ta odločba pa se uporablja kot pooblastilo odvetnika.

Pravna pomoč se ustavi v primeru smrti upravičenca, vendar pa je postopke, ki jih ni mogoče preložiti, možno izvajati po postopku, za katerega je bila dodeljena pravna pomoč. Poleg tega je pravno pomoč mogoče preklicati ali omejiti z odločbo sodišča, ki jo izda na lastno pobudo ali po priporočilu javnega tožilca, kadar se dokaže, da pogoji za njeno dodelitev niso nikoli obstajali ab initio ali so prenehali obstajati ali pa so se okoliščine spremenile. Stroške se poravna v skladu s členi 190-193 grškega Zakona o pravdnem postopku.

Če se z odločbo stroški prenesejo na prejemnikovo nasprotno stranko, se stroške prejemnikove pravne pomoči, odvetnikov, drugih pravnih zastopnikov ali sodnih uradnikov izterja v skladu z določbami postopka o obvezni poravnavi. Na enak način se izterjajo stroški osebe, ki je prejemnik pomoči, kadar pogoji za dodelitev pravne pomoči več ne veljajo in se to potrdi. Če sta stranki pridobili pravno pomoč na podlagi neresničnih izjav ali ob predložitvi neresničnih podatkov, sodnik, ki se odloči o umiku pravne pomoči, odredi kazen, ki jo morata plačati skladu juristov, lahko pa odredi tudi poravnavo zneska, ki sta ga bili oproščeni, ali proti njima celo sproži kazenski postopek .

Na vrh straniNa vrh strani

13. Ali se je mogoče na odločbo o razvezi/razveljavitvi zakonske zveze v Grčiji pritožiti?

Da. Stranka, ki izgubi, se lahko na lokalnem Prizivnem sodišču pritoži proti pravnomočni odločbi o razvezi, razveljavitvi nične ali neveljavne zakonske zveze ali zakonske zveze, ki jo je mogoče razveljaviti, ali proti potrditvi neobstoječe zakonske zveze v 30 dneh (če ima bivališče v Grčiji) ali v 60 dneh (če ima bivališče v tujini ali če je njegov/njen kraj stanovanja neznan) po vročitvi odločbe, kadar pa odločba ni bila vročena, v 3 letih po objavi pravnomočne odločbe. V primeru, da stranka, ki ima pravico do pritožbe, umre, se rok za pritožbo prične od vročitve pravnomočne odločbe njegovim/njenim splošnim naslednikom ali dedičem.

14. Kaj moram storiti, da bi bila odločba o razvezi/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici EU, priznana v Grčiji?

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1347/2000 so odločbe, izdane v državi članici EU, priznane v drugih državah članicah, ne da bi bili za to potrebni kakšni posebni uradni postopki. Če posameznik želi, da se odločbo o razvezi/ prenehanju življenjske skupnosti/ razveljavitvi zakonske zveze prizna v Grčiji, mora vložiti prošnjo na enočlansko prvostopenjsko sodišče, kjer ima običajno bivališče oseba, proti komu bo odločba sprejeta, sicer pa v kraju sprejema odločbe. K prošnji je treba priložiti naslednje dokumente:

  1. Kopijo odločbe, ki izpolnjuje nujne zahteve o verodostojnosti.
  2. Potrdilo v skladu s členom 33, ki navaja podrobnosti sodišča, ki je izdalo odločbo, podatke o zakonski zvezi, o tem, na kaj se odločba nanaša, ali je bila izdana pri odsotnosti strank na sodišču ali vpričo obeh strank, ali je proti odločbi mogoče vložiti nadaljnje pritožbe, ali je bila dodeljena pravna pomoč, itd.
  3. V primeru sodbe, ki je bila sprejeta v odsotnosti strank, original ali potrjeno kopijo dokumenta, ki dokazuje, da so bili odsotnim strankam vročeni dokumenti o utemeljitvi obravnave ali drugi podobni dokumenti, ali kateri koli dokument, ki dokazuje, da je nasprotna stranka jasno sprejela odločbo.

Ko se določi datum obravnave, je treba kopijo prošnje vročiti drugi stranki skupaj z odločbo o določitvi datuma obravnave in pozivom za to stranko, da se udeleži obravnave. Sodišče, ki ne more preveriti pristojnosti sodišča druge države članice EU, ki je izdalo odločbo, po potrditvi, da upoštevanje odločbe ni v nasprotju z grškim javnim redom, da so bili dokumenti o utemeljitvi obravnave vsem odsotnim strankam vročeni pravočasno za pripravo obrambe, ali kadar je ta stranka odločbo jasno sprejela, tako da odločba ni v neskladju z odločbo, izdano v imenu dveh strank v državi članici, kjer se prosi za priznanje, ali drugi državi članici, ali državi, ki ni država članica, ki pa izpolnjuje pogoje za priznavanje v državi članici, kjer se prosi za priznanje, prizna odločbo.

Na vrh straniNa vrh strani

15. Na katero sodišče naj se obrnem, če želim nasprotovati priznanju odločbe o razvezi/razveljavitvi zakonske zveze, ki ga je izdalo sodišče v drugi državi članici EU? Kakšen postopek se uporablja v tem primeru?

Pristojno sodišče za pritožbe proti odločbi, s katero je priznana odločba sodišča države članice EU, je Prizivno sodišče, ki zadevo obravnava s kontradiktornim postopkom. Rok za pritožbo je en mesec po vročitvi odločbe, če pa ima stranka, ki zahteva priznanje, običajno bivališče v državi članici, ki ni država, v kateri je bila odločba sprejeta, je rok 2 meseca po vročitvi odločbe. Tega roka ni mogoče podaljšati zaradi oddaljenosti. Če stranka, ki prosi za priznanje, ni prisotna, mora sodišče preložiti obravnavo, dokler se ne potrdi, da je bila stranka pozvana na sodišče v skladu s pravno obliko in pravočasno ali da je bil za ta namen vloženo veliko truda. Na Vrhovnem sodišču je mogoče sprožiti tožbo za razveljavitev odločbe Prizivnega sodišča.

16. Katero razvezno pravo uporablja sodišče v postopku razveze zakoncev, ki ne živita v Grčiji ali ki imata različno državljanstvo?

Razvezo ureja v smislu materialnega prava v prednostnem vrstnem redu:

  1. pravo zadnjega skupnega državljanstva zakoncev v času zakonske zveze, ko eden izmed zakoncev to državljanstvo obdrži,
  2. pravo zadnjega skupnega običajnega bivališča v času zakonske zveze in
  3. pravo države, s katero sta zakonca najtesneje povezana.

V skladu z lex fori se uporablja grški postopkovni zakon, zakonodaja Skupnosti pa ima prednost pred nacionalno zakonodajo v skladu s členom 28 grške Ustave.

« Ločitev - Splošne informacije | Grčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 16-03-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo