Evropska komisija > EPM > Ločitev > Pravo Skupnosti

Zadnja sprememba: 11-07-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Ločitev - Pravo Skupnosti

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Razveza v Evropi

Razveze se od 1. marca 2001 med državami članicami Evropske unije laže priznajo.

Če dve osebi z različnim državljanstvom ali osebi, ki več ne prebivata v isti državi članici, želita razvezati zakonsko zvezo, morata vedeti, v kateri državi se lahko obrneta na sodišča ali pristojne organe.

Leta 2000 je Svet sprejel uredbo, ki določa:

  • v kateri državi članici so sodišča pristojna za razsojanje v postopku za razvezo;
  • kako razveze, izrečene v državi članici, priznajo organi drugih držav članic.

Ta predpis se uporablja za razvezo zakonske zveze. Uporablja se tudi za odločitve, sprejete v zvezi s starševsko odgovornostjo do otrok obeh zakoncev, če so bile te odločitve sprejete istočasno kot razveza. Podatki v zvezi s tem so na voljo pod naslovom „Starševska odgovornost“. Vendar se predpis ne uporablja za vprašanja, kakor so preživnine ali delitev premoženja.

Uredbo je nadomestila Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003, ki se je začela uporabljati 1. marca 2005. Nova uredba ni spremenila pravil o zakonskih sporih in se uporablja za odločbe o razvezi, izdane po tem datumu. Uporablja se tudi za ločitev in razveljavitev zakonske zveze. Ker gre za uredbo, se njene določbe neposredno uporabljajo, kar pomeni, da jih lahko vsakdo uveljavi pred sodiščem.

Ne uporablja se na Danskem.

Uredba ne določa, katero nacionalno zakonodajo morajo uporabljati sodišča. V nekaterih primerih morajo sodišča države članice uporabljati zakonodajo druge države. To je odvisno od nacionalne zakonodaje vsake od držav članic.

Za več podatkov v zvezi s tem kliknite na zastave zadevnih držav članic.

Katera so pristojna sodišča?

Za izrek sodbe o razvezi so pristojna sodišča:

  • v državi članici, kjer je običajno prebivališče zakoncev;
  • v državi članici, kjer je običajno prebivališče tožene stranke;
  • če zakonca ne prebivata več v isti državi članici, v državi članici, kjer sta imela zadnje običajno prebivališče, pod pogojem, da eden izmed njiju tam še prebiva;
  • v primeru skupne vloge, v državi članici, kjer prebiva eden od zakoncev;
  • pod nekaterimi pogoji, v državi članici, kjer običajno prebiva tožnik;
  • v državi članici, katere državljana sta zakonca.

Stranki lahko izbereta samo eno izmed sodišč, navedenih zgoraj.

Na vrh straniNa vrh strani

Če je postopek med istima strankama začet pred sodišči več držav članic, o razvezi razsodi tisto, ki mu je bila zadeva predložena prvemu. Z drugimi besedami, če je sodišču predložena zadeva, ostane pristojno, tudi če je ta pozneje predložena drugemu sodišču. Drugo sodišče mora zato zavrniti razsojanje.

Priznavanje odločb

  • Odločbo o razvezi, izdano v državi članici, druge države članice brez posebnega postopka samodejno priznajo.
  • Vendar lahko vsaka zainteresirana stranka zahteva, da sodnik ne prizna odločbe o razvezi. To bi se na primer lahko zgodilo, če je priznavanje očitno v nasprotju z javnim redom ali, pod nekaterimi pogoji, če je odločba v nasprotju z drugo odločbo ali če je bila odločba priznana v odsotnosti stranke, ki ni sodelovala v postopku zaradi nepravočasne vročitve listine o začetku postopka in je bila listina vročena na način, ki stranki ni omogočil priprave njene obrambe.
  • Zaradi priznavanja odločb o razvezi ni potreben poseben postopek za posodobitev listin o zakonskem stanu v drugi državi članici. Zahteva mora biti vložena na podlagi pravnomočne odločbe o razvezi (ali ločitvi ali razveljavitvi zakonske zveze), zoper katero pritožba ni več mogoča po pravu te države članice.

Nov predlog o pravu, ki se uporablja, in pristojnosti v zadevah, povezanih z razvezo

Referenčni dokumenti

« Ločitev - Splošne informacije | Pravo Skupnosti - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 11-07-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo