Evropska komisija > EPM > Ločitev > Belgija

Zadnja sprememba: 19-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Ločitev - Belgija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kakšni so pogoji za razvezo zakonske zveze? 1.
2. Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze? 2.
3. Kakšne so pravne posledice razveze zakonske zveze v zvezi z osebnimi odnosi med zakoncema, delitvijo premoženja zakoncev, mladoletnimi otroki zakoncev in obveznostjo plačevanja preživnine drugemu zakoncu?
a) Osebni odnosi.
b) Delitev premoženja.
c) Mladoletni otroci zakoncev. (Starševska odgovornost - Belgija)
d) Obveznost plačevanja preživnine drugemu zakoncu. (Zahtevki za vzdrževanje - Belgija)
 3.
4. Kaj pomeni prenehanje življenjske skupnosti v praksi? 4.
5. Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti? 5.
6. Kakšne so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti? 6.
7. Kaj pomeni pravni izraz „razveljavitev zakonske zveze“ v praksi? 7.
8. Kakšni so razlogi za razveljavitev zakonske zveze? 8.
9. Kakšne so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze? 9.
10. Ali so na voljo alternativne izvensodne možnosti reševanja sporov v zvezi z razvezo zakonske zveze? 10.
11. Kje je treba vložiti zahtevek za razvezo zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze? Katere uradne postopke moram spoštovati in kateri dokumenti morajo biti priloženi k zahtevku? 11.
12. Ali lahko dobim brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka? 12.
13. Ali lahko vložim pritožbo zoper sodno odločbo o razvezi zakonske zveze, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze? 13.
14. Kakšni so postopki, da se sodna odločba o razvezi zakonske zveze, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze, ki jo izda sodišče v drugi državi Evropske unije, prizna v Belgiji? 14.
15. Pri katerem sodišču v Belgiji lahko vložim predlog za izpodbijanje tuje sodne odločbe v zvezi z razvezo zakonske zveze, prenehanjem življenjske skupnosti ali razveljavitvijo zakonske zveze, ki jo sprejme sodišče v drugi državi Evropske unije? Kateri postopek se pri tem uporablja? 15.
16. Katero pravo uporablja sodišče v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v Belgiji ali imata različno državljanstvo? 16.

 

1. Kakšni so pogoji za razvezo zakonske zveze?

Belgijska zakonodaja pozna dve obliki razveze zakonske zveze: razvezo zakonske zveze zaradi posebnega vzroka in sporazumno razvezo zakonske zveze.

Razveza zakonske zveze zaradi posebnega vzroka temelji na kršitvi ene od obveznosti, ki izvira iz zakonske zveze s strani enega od zakoncev, ki jo ustrezno dokaže drugi zakonec. Te kršitve so izčrpno določene z zakonom. Razveza zakonske zveze zaradi posebnega vzroka lahko temelji na ločenem življenju, ki traja najmanj dve leti, dolgem prenehanju življenjske skupnosti, ki se obravnava kot dokaz o nepopravljivem neuspehu zakonske zveze.

Sporazumna razveza zakonske zveze se opravi z vztrajnim in slovesnim izrazom želje obeh zakoncev o končanju njune zveze. Vsak od zakoncev mora biti star 20 let (člen 275 Civilnega zakonika). Sporazumna razveza zakonske zveze je dovoljena le, če je bila zakonska zveza sklenjena vsaj dve leti pred vložitvijo predloga (člen 276 Civilnega zakonika).

Razveza zakonske zveze povzroči spremembo stanja oseb, zadeva izvira iz javnega reda. Zato je lahko razveza zakonske zveze le posledica sodne odločbe sodišča.

2. Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze?

V belgijski zakonodaji so razlogi za razvezo zakonske zveze prešuštvo (člen 229 Civilnega zakonika), nasilna dejanja, brutalno ravnanje in hude poškodbe (člen 231) ter ločeno življenje (člen 232). Čeprav je sodna praksa že zagotovila obsežno razlago izraza hujša kršitev, mora biti slednja vedno na področju vzajemnih nalog zakoncev.

Na vrh straniNa vrh strani

Ne glede na zadevno fizično dejstvo, je za oblikovanje vzroka za razvezo zakonske zveze treba izpolniti štiri pogoje, in sicer: obstajati mora veliko neizpolnjevanje obveznosti, ki izvirajo iz zakonske zveze, neizpolnjevanje mora biti prostovoljno in se pripisati zakoncu, ki je odgovoren za to, neizpolnjevanje mora biti žaljivo za zakonca, ki je žrtev, dejanje mora potekati med zakonsko zvezo ali vsaj v času zakonske zveze.

Razvezo zakonske zveze, ki temelji na ločenem življenju, je zakonodajalec vključil med primere razveze zakonske zveze zaradi posebnega vzroka. V nobenem trenutku se ne zahteva soglasje obeh zakoncev. Lahko jo uveljavlja eden od zakoncev do drugega zakonca, pri tem pa ni treba dokazati krivde slednjega. Sodni nadzor zadeva trajanje prenehanja življenjske skupnosti in stanje nepopravljivega spora med zakoncema, katerih prenehanje življenjske skupnosti je lahko le v jasni obliki. Nepopravljiv značaj spora je posledica razmer, v katerih se nadaljevanje skupnega življenja ne more pričakovati. Za odobritev na podlagi ločenega življenja razveza zakonske zveze ne more močno poslabšati materialnega stanja mladoletnih otrok, ki so se rodili v zakonski zvezi ali ki sta jih posvojila zakonca.

Razveza zakonske zveze na podlagi ločenega življenja je mogoča tudi, če je posledica duševnega stanja enega od zakoncev.

3. Kakšne so pravne posledice razveze zakonske zveze v zvezi z osebnimi odnosi med zakoncema, delitvijo premoženja zakoncev, mladoletnimi otroki zakoncev in obveznostjo plačevanja preživnine drugemu zakoncu?
a) Osebni odnosi.
b) Delitev premoženja.
c) Mladoletni otroci zakoncev. (Starševska odgovornost - Belgija)
d) Obveznost plačevanja preživnine drugemu zakoncu. (Zahtevki za vzdrževanje - Belgija)

a) Osebni odnosi.

Razveza zakonske zveze prekine zakonsko zvezo za vnaprej. Vsa pravna razmerja, ki temeljijo na lastnostih zakoncev, so odpravljena. Zato eden od nekdanjih zakoncev ne more več uporabljati priimka nekdanjega zakonca. Izjema od tega pravila je mogoča v posebnih okoliščinah, če gre za trgovsko ime. Nekdanja zakonca nista več dediča drugega. Lahko se ponovno poročita.

Na vrh straniNa vrh strani

b) Delitev premoženja.

Potem ko je skupno premoženje razpuščeno, se začne ureditev. Za določitev obsega premoženja je treba upoštevati dan vložitve zahtevka za razvezo zakonske zveze. Pri razvezi zakonske zveze na podlagi krivde le zakonec, ki doseže razvezo zakonske zveze, ohrani pogodbene ureditve, sklenjene v njegovo korist, v poročni pogodbi ali med poroko. Kadar je razveza zakonske zveze proglašena na podlagi ločenega življenja, se obravnava, da je kriv zakonec, ki doseže razvezo zakonske zveze; zato izgubi pravico do koristi, o katerih se je dogovoril z drugim zakoncem. V primeru prenehanja življenjske skupnosti zaradi duševnega stanja enega od zakoncev oba nekdanja zakonca ohranita pravico do pogodbenih ureditev.

V primeru sporazumne razveze zakonske zveze stranki predhodno uredita svoje zadevne pravice. Lahko dosežeta sporazum in naredita popis premoženja (člen 1287 Sodnega zakonika). Predhodna ureditev mora biti narejena z notarskim zapisom, če vključuje nepremičnine.

c) Mladoletni otroci zakoncev.

Po končanju zakonske zveze z razvezo zakonske zveze skrbništvo otrok in upravljanje njihovega premoženja opravljata skupaj oče in mati ali oseba, kateri so zaupani otroki, bodisi z uradno potrjenim dogovorom med strankama bodisi s sodno odločbo, ki jo sprejme predsednik sodišča z začasno odločbo (člen 302 Civilnega zakonika). Vsak od zakoncev mora v skladu s svojimi zmožnostmi prispevati k stroškom nastanitve, oskrbe, nadzora, izobraževanja in vzgoje otrok (člen 203 Civilnega zakonika). Ta prispevek se plača v obliki preživnine, ki jo določi sodišče. Ta prispevek se plačuje do polnoletnosti otrok, če njihovo izobraževanje do takrat še ni končano, pa do zaključka šolanja. Odločitve, ki so sprejete začasno med sodnim postopkom razveze zakonske zveze, veljajo tudi po vpisu sodne odločbe, dokler pristojni sodnik ne sprejme drugačne odločitve. Stranki morata v sporazumih pred sporazumno razvezo zakonske zveze določiti vprašanje skrbništva mladoletnih otrok in upravljanje njihovega premoženja med postopkom ter po razvezi zakonske zveze (člen 1288(2) Sodnega zakonika). Prav tako določita ustrezni prispevek vsakega od zakoncev k vzdrževanju, izobraževanju in vzgoji otrok (člen 1288(3) Sodnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

d) Obveznost plačevanja preživnine drugemu zakoncu.

Sodišče lahko zakoncu, ki je dosegel razvezo zakonske zveze, dodeli preživnino glede na premoženje in prispevke drugega zakonca, znesek preživnine pa mora omogočati zagotovitev njegovega obstoja v okoliščinah, enakovrednih tistim med skupnim življenjem (člen 301 Civilnega zakonika). Preživnina ne sme presegati ene tretjine dohodkov dolžnika. Gre za znesek denarja, katerega višina je pravno veljavno prilagojena nihanju indeksa cen življenjskih potrebščin. Sodišče lahko odobri prejemanje preživnine s prenosom zneska. Preživnina se lahko kadar koli nadomesti s kapitalom. Pri razvezi zakonske zveze zaradi ločenega življenja se zakonec, ki doseže razvezo zakonske zveze, obravnava kot zakonec, ki je kriv, in ne more dobiti preživnine (člen 306 Civilnega zakonika). Vendar če se lahko dokaže, da so za prenehanje življenjske skupnosti kriva dejanja in neizpolnjevanje obveznosti drugega zakonca, lahko vlagatelj dobi preživnino. V tem primeru člen 307a Civilnega zakonika določa, da preživnina lahko preseže tretjino prihodkov preživninskega zavezanca (nasprotno: sodbi 48/2000 in 163/2001 arbitražnega sodišča).

V primeru sporazumne razveze zakonske zveze lahko stranki določita znesek morebitne preživnine, ki jo en zakonec plačuje drugemu med postopki in po razvezi zakonske zveze, indeksacijo in spremembo zneska (člen 1288(4) Sodnega zakonika). To ni obvezno.

Končno, sporazumna razveza zakonske zveze ima načeloma enake posledice kot razveza zakonske zveze zaradi posebnega vzroka, vendar pa ne pride do izgube pravic ali denarne kazni, ker ni bila ugotovljena krivda enega ali drugega zakonca.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Kaj pomeni prenehanje življenjske skupnosti v praksi?

V vseh primerih, kadar lahko zakonca zahtevata razvezo zakonske zveze zaradi posebnega vzroka, lahko hkrati oblikujeta zahtevek za prenehanje življenjske skupnosti (člen 1305 Sodnega zakonika). V primerih, kadar se lahko zakonca razvežeta sporazumno, lahko podobno vložita zahtevek za prenehanje življenjske skupnosti. Vzroki in pogoji so povsem enaki. Prenehanje življenjske skupnosti je v bistvu preprosto zrahljanje zakonske zveze, katere načelo se ohrani. S prenehanjem življenjske skupnosti se odpravita le obveznost do skupnega življenja in obveznost do zagotavljanja pomoči. Obveznosti zvestobe in podpore se ohranita. Zaradi teh mešanih razmer zakonodajalec omogoča, da zakonec, zoper katerega je bilo razglašeno prenehanje življenjske skupnosti, ali oba zakonca, v primeru sporazumnega prenehanja življenjske skupnosti, zahteva pri sodišču, da se prenehanje življenjske skupnosti spremeni v razvezo zakonske zveze, potem ko pretečeta dve leti (člena 1309 in 1310 Sodnega zakonika).

5. Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti?

Pogoji za prenehanje življenjske skupnosti so enaki kot tisti, ki veljajo na področju razveze zakonske zveze.

6. Kakšne so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti?

S prenehanjem življenjske skupnosti se ne prekine zakonska zveza. Z njo se ohranita obveznosti zvestobe in podpore. Povzroči ločitev premoženja (člen 311 Civilnega zakonika). Uporabljajo se iste civilne kazni kot na področju razveze zakonske zveze, in sicer zlasti izguba zakonskih koristi. Zakonec, ki je dosegel prenehanje življenjske skupnosti, ne more dobiti preživnine, ampak se mu lahko odobri podpora (člen 213 Civilnega zakonika). V primeru spremembe prenehanja življenjske skupnosti v razvezo zakonske zveze lahko zakonec, ki je dosegel prenehanje življenjske skupnosti, zahteva upravičenost do preživnine, predvidene v primeru razveze zakonske zveze (člen 301 Civilnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

Sicer pa so posledice sporazumnega prenehanja življenjske skupnosti enake kot pri sporazumni razvezi zakonske zveze, le da zakonska zveza ni prekinjena. Obveznosti zvestobe in podpore (ki ju običajno urejajo predhodni sporazumi) se prav tako ohranita.

7. Kaj pomeni pravni izraz „razveljavitev zakonske zveze“ v praksi?

Zakonska zveza je ustanova civilnega prava, ki je za družino in družbo tako pomembna, da je zakonodajalec določil spoštovanje zelo strogih pogojev za zagotovitev veljavnosti zakonske zveze in je sprejel vse potrebne preventivne ukrepe za upoštevanje teh pogojev. Preventivne civilne kazni so namenjene preprečevanju sklenitve zakonske zveze, kadar pogoji, potrebni za veljavnost zakonske zveze, niso izpolnjeni. Razveljavitev zakonske zveze povzroči omejevalno civilno kazen, kadar so bila pri sklenitvi zakonske zveze kršena pravna določila, kljub preventivnemu nadzoru matičarja. Ker so posledice zakonske zveze še zlasti pomembne z vidika stanja oseb in v zvezi s sorodstvom, je bil zakonodajalec pri organizaciji sistema ničnosti zakonskih zvez izjemno previden.

8. Kakšni so razlogi za razveljavitev zakonske zveze?

Brezpogojni vzroki za ničnost zakonske zveze so nezrelost, krvoskrunstvo, bigamija, tajnost in nepristojnost matičarja.

Najnižja starost za sklenitev zakonske zveze je 18 let, kar velja za moške in za ženske. Ta zahteva izvira iz zamisli, da morata zakonca doseči določeno stopnjo zrelosti. Zakonska zveza med predniki in potomci v ravni črti je prepovedana (člen 161 Civilnega zakonika). To pravilo velja za biološke starše in posvojitelje (člena 363 in 370 Civilnega zakonika). Prepoved velja tudi za sorodnike v stranski vrsti. Poroka med bratom in sestro je prepovedana (člen 162 Civilnega zakonika). Ta prepoved velja tudi za posvojene otroke istih staršev (člen 363 Civilnega zakonika). Zakonska zveza med stricem in nečakinjo ter teto in nečakom je prepovedana (člen 163 Civilnega zakonika), vendar pa lahko ta prepoved ne velja, če obstajajo tehtni razlogi (člen 164 Civilnega zakonika). V primeru nespoštovanja vseh teh prepovedi lahko pride do razveljavitve (člen 184 Civilnega zakonika). Ker je prepovedana sklenitev zakonske zveze vsakomur, ki je že poročen, mora biti razglašena ničnost druge zakonske zveze (člen 188 Civilnega zakonika). Ker je objava zakonske zveze bistveni pogoj za veljavnost listine, je skrivna poroka, sklenjena v odsotnosti zakoncev ali prič, nična. Ker je navzočnost matičarja nujno potrebna, da stranki ustrezno izrazita svoje soglasje, je odsotnost tega občinskega uradnika razlog za ničnost zakonske zveze.

Na vrh straniNa vrh strani

Vzroki, povezani z ničnostjo zakonske zveze, so neveljavno soglasje zakoncev ali enega od zakoncev ali zmota glede osebe. V tem primeru lahko zakonsko zvezo izpodbija le zakonec, katerega soglasje je bilo neveljavno, ali zakonec, ki je povzročil zmoto, in sicer v določenem roku.

9. Kakšne so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze?

Posledica razveljavitve je izbris zakonske zveze v prihodnosti in preteklosti. Ničnost ima učinek za nazaj, do dneva sklenitve zakonske zveze. Vse posledice zakonske zveze izginejo. Pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze, so odpravljene za nazaj. Obravnava se, da zakonska zveza ni nikoli obstajala. Zakonski sporazumi ne morejo imeti nobenega učinka. Vsak zakonec izgubi pravice, ki jih je imel v zvezi z dedovanjem po svojem zakoncu. Darila, podarjena med zakonsko zvezo, ne veljajo več. Obveznost plačevanja preživnine v prihodnosti ne velja več, vendar pa preživnine, ki so bile plačane v preteklosti, ni treba vračati. Kadar sta zakonca ravnala v dobri veri, to pomeni, da nista mogla poznati razloga za ničnost, lahko sodišče odloči, da se zakonska zveza razglasi kot nična le za naprej, medtem ko se ohranijo vse njene posledice v preteklosti. Kadar je le eden od zakoncev ravnal v dobri veri, ima zakonska zveza posledice le zanj. Otrok, rojen med zakonsko zvezo ali v 300 dneh po njeni razveljavitvi, za očeta obdrži zakonca njegove matere (člen 315 Civilnega zakonika). V skladu s členom 202 Civilnega zakonika ima zakonska zveza posledice tudi za otroke, tudi če nobeden od zakoncev ni ravnal v dobri veri.

10. Ali so na voljo alternativne izvensodne možnosti reševanja sporov v zvezi z razvezo zakonske zveze?

Zakon z dne 19. februarja 2001 o mediaciji na področju družinskih zadev v okviru pravnega postopka omogoča, da zadevni stranki zaprosita sodnika, da določi mediatorja (člen 734a do 734e Sodnega zakonika). Sodnik lahko to tudi sam predlaga, vendar pa do tega pride le, če se stranki s tem strinjata. Kadar je po mediaciji dosežen popoln dogovor, stranki o tem obvestita sodnika, ki potrdi dogovor. Če dogovor ni dosežen ali je dosežen delni dogovor, lahko stranki zaprosita sodnika, da se nadaljuje postopek družinske mediacije za dosego dogovora. Sodišče lahko za vlogo mediatorja potrdi odvetnike, notarje in osebe, ki so zaključile posebno izobraževanje na tem področju. Posredovanje mediatorja poteka tako, da strankam ni treba nastopiti pred sodnikom. Slednji je le pisno obveščen o rezultatu mediacije. Z mediacijo se lahko brez posredovanja sodišča rešijo težave v zvezi z obveznostmi, ki izhajajo iz zakonske zveze (členi 203 do 211 Civilnega zakonika), pravicami in nalogami zakoncev (členi 212 do 224 Civilnega zakonika), posledicami razveze zakonske zveze (členi 295 do 307a Civilnega zakonika) in starševsko pravico (členi 371 do 387a Civilnega zakonika). Vendar pa se družinska mediacija v praksi ne uporablja, ker merila za priznanje mediatorjev na družinskem področju še niso bila določena s kraljevo uredbo.

Na vrh straniNa vrh strani

Razveza zakonske zveze ostaja v pristojnosti sodišč.

11. Kje je treba vložiti zahtevek za razvezo zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze? Katere uradne postopke moram spoštovati in kateri dokumenti morajo biti priloženi k zahtevku?

Edini pristojni sodnik, ki mora biti seznanjen z zahtevkom za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti zaradi posebnega vzroka ali zahtevkom za spremembo prenehanja življenjske skupnosti zaradi posebnega vzroka v razvezo zakonske zveze, je tisti v zadnjem skupnem prebivališču zakoncev ali prebivališču tožene stranke (člen 628 Sodnega zakonika). Na področju vzajemnega soglasja zakon ne določa krajevno pristojnega sodnika in se zakonca obrneta na sodišče prve stopnje po svoji izbiri (člen 1288a(2) Sodnega zakonika). Zahtevek za razveljavitev zakonske zveze obravnava, kot je pravilo v skupnem pravu, sodnik v kraju prebivališča tožene stranke (člen 624 Sodnega zakonika). Pri razvezi zakonske zveze zaradi posebnega vzroka poziv za nastop pred sodiščem prve stopnje vsebuje podroben opis navedenih dejstev in podatke o otrocih (člen 1254 Sodnega zakonika). Vlagatelj vloži izvleček poročnega lista, izvleček rojstnih listov otrok in potrdilo o državljanstvu vsakega od zakoncev (ibidem). Če eden od zakoncev ni Belgijec, mora vlagatelj predložiti tudi nacionalno zakonodajo tega zakonca.

Pri sporazumni razvezi zakonske zveze se zahtevek sproži s predlogom. Zraven so priloženi, razen dokumentov, ki se zahtevajo za razvezo zakonske zveze zaradi posebnega vzroka, še predhodni sporazumi, sklenjeni med strankama in po potrebi popis njunega premoženja.

Na vrh straniNa vrh strani

12. Ali lahko dobim brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Uporabljajo se pravila skupnega prava. Glej temo „Brezplačna pravna pomoč“.

13. Ali lahko vložim pritožbo zoper sodno odločbo o razvezi zakonske zveze, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze?

Na vsako sodno odločbo na tem področju se je mogoče, tako kot v skupnem pravu, pritožiti pri prizivnem sodišču.

14. Kakšni so postopki, da se sodna odločba o razvezi zakonske zveze, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze, ki jo izda sodišče v drugi državi Evropske unije, prizna v Belgiji?

Sodna odločba, ki jo zakonito sprejme tuje sodišče v zvezi s stanjem oseb, ima posledice v Belgiji, neodvisno od vsake odločitve z uradnim dovoljenjem za izvršitev, razen če se to predvidi za izvršilne akte o premoženju ali prisili oseb. Taka sodna odločba je v Belgiji pravnomočna, če v njej ni nič v nasprotju z javnim redom ali pravili belgijskega javnega prava, da so bile pravice obrambe upoštevane, da se tuji sodnik ni razglasil za pristojnega le na podlagi državljanstva vlagatelja, da je bila odločitev sprejeta pravnomočno v skladu z zakonodajo države, v kateri je bila sprejeta odločitev, in da vpis sodne odločbe združuje potrebne pogoje za njeno verodostojnost v skladu z isto zakonodajo (člen 570 Sodnega zakonika). Zato zakonec, ki želi v Belgiji uveljaviti sodno odločbo na področju razveze zakonske zveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze, predloži dokaze matičarju v zadevni občini ali v občini prebivališča enega od zakoncev. V primeru ugovora je treba zadevo vložiti pri sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

V zvezi s tem je treba tudi opozoriti na Uredbo (ES) št. 1347/2000 Sveta z dne 29. maja 2000 (ki se imenuje „Uredba Bruselj II“) o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, zlasti člene 14 do 20 o priznavanju.

15. Pri katerem sodišču v Belgiji lahko vložim predlog za izpodbijanje tuje sodne odločbe v zvezi z razvezo zakonske zveze, prenehanjem življenjske skupnosti ali razveljavitvijo zakonske zveze, ki jo sprejme sodišče v drugi državi Evropske unije? Kateri postopek se pri tem uporablja?

Sodišče prve stopnje, ki je v Belgiji pristojno za odločanje v tožbi za izpodbijanje priznanja tuje sodne odločbe, sprejete v državi Evropske unije na področju razveze zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti, je sodišče v kraju zadnjega prebivališča zakoncev ali prebivališča tožene stranke (člen 628 Sodnega zakonika). Na področju razveljavitve zakonske zveze je pristojno sodišče v kraju prebivališča tožene stranke (člen 624 Sodnega zakonika).

16. Katero pravo uporablja sodišče v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v Belgiji ali imata različno državljanstvo?

Postopek razveze zakonske zveze, sprožen po belgijski zakonodaji, se nadaljuje pred belgijskimi sodišči v skladu z določbami belgijske zakonodaje; te določbe vsebujejo zlasti krajevno pristojnost sodišča prve stopnje.

V zvezi z vsebinskimi pogoji, načeloma, stanje osebe ureja nacionalna zakonodaja te osebe (člen 3(3) Civilnega zakonika). Težave se pojavijo, kadar različne zakonodaje ne predvidevajo istih rešitev. Zakon z dne 27. junija 1960 o sprejemljivosti razveze zakonske zveze, če je vsaj eden od zakoncev tujec, je uredil nekatera vprašanja. Za težave, ki niso urejene, še naprej velja zgoraj omenjeni člen 3(3).

Tako v primeru razveze zakonske zveze med zakoncema, od katerih je eden Belgijec, drugi pa tujec, sprejemljivost razveze zakonske zveze zaradi posebnega vzroka, vzroke in pogoje zanjo ureja belgijska zakonodaja (člena 2 in 3 zakona z dne 27. junija 1960). V istih okoliščinah je sporazumna razveza zakonske zveze priznana v skladu z belgijsko zakonodajo (člen 2 zakona z dne 27. junija 1960) in vsebinski pogoji so pogoji belgijske zakonodaje.

V primeru zakonske zveze med tujcema, sprejemljivost razveze zakonske zveze zaradi posebnega vzroka ureja belgijska zakonodaja, razen če nacionalna zakonodaja vlagatelja temu nasprotuje (člen 1 zakona z dne 27. junija 1960). Vzroki za razvezo zakonske zveze izvirajo iz belgijske zakonodaje (člen 3 zgoraj omenjenega zakona). V istih okoliščinah nacionalna zakonodaja zakoncev določa, ali je mogoča sporazumna razveza in v kakšnih okoliščinah (člen 3(3) Civilnega zakonika).

« Ločitev - Splošne informacije | Belgija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 19-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo