Evropska komisija > EPM > Ločitev > Avstrija

Zadnja sprememba: 19-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Ločitev - Avstrija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Na podlagi česa se lahko vloži zahtevek za razvezo zakonske zveze? 1.
2. Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze? 2.
3. Kakšne so posledice razveze zakonske zveze v zvezi z 3.
a) osebnimi odnosi med zakoncema a)
b) delitvijo premoženja zakoncev b)
c) mladoletnimi otroki zakoncev c)
d) obveznostjo plačevanja preživnine drugemu zakoncu d)
4. Kaj pomeni pravni izraz „prenehanje življenjske skupnosti“ v praksi? 4.
5. Kakšni so pogoji za „prenehanje življenjske skupnosti“? 5.
6. Kakšne so pravne posledice „prenehanja življenjske skupnosti“? 6.
7. Kaj pomenita pravna izraza „ničnost“ in „razveljavitev zakonske zveze“ v praksi? 7.
8. Kakšni so pogoji za ničnost/razveljavitev zakonske zveze? 8.
9. Kakšne so pravne posledice ničnosti/razveljavitve zakonske zveze? 9.
10. Ali so na voljo alternativne možnosti reševanja sporov v zvezi z razvezo, pri katerih ni treba sprožiti postopkov pri sodišču? 10.
11. Kje je treba vložiti zahtevek za razvezo/razveljavitev/ničnost zakonske zveze? 11.
12. Ali lahko dobim brezplačno pravno pomoč? 12.
13. Ali lahko vložim pritožbo zoper sodno odločbo o razvezi/razveljavitvi/ničnosti zakonske zveze? 13.
14. Kakšni so postopki, če imam sodno odločbo tujega sodišča o razvezi/razveljavitvi/ničnosti zakonske zveze, ki je priznana v Avstriji? 14.
15. Pri katerem sodišču lahko vložim predlog za nepriznanje tuje sodne odločbe v zvezi z razvezo/ničnostjo zakonske zveze? Kateri postopek se pri tem uporablja? 15.
16. Katero pravo se uporablja v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v Avstriji ali imata različno državljanstvo? 16.

 

1. Na podlagi česa se lahko vloži zahtevek za razvezo zakonske zveze?

Avstrijsko pravo pozna tri vrste razveze zakonske zveze: razvezo zakonske zveze zaradi krivde, razvezo zakonske zveze zaradi razpustitve gospodinjske skupnosti, ki traja najmanj tri leta, in sporazumno razvezo zakonske zveze.

Zakonec lahko zahteva razvezo, če je zakonska zveza postala nevzdržna zaradi hude prekršitve zakonske zveze ali nepoštenega ali nemoralnega krivdnega ravnanja drugega zakonca, tako da ni mogoče pričakovati ponovne vzpostavitve življenjske skupnosti, ki bi ustrezala bistvu zakonske zveze.

Če zakonca ne živita v gospodinjski skupnosti 3 leta, lahko kateri koli od zakoncev zahteva razvezo zaradi hude in nepopravljive nevzdržnosti zakonske zveze.

Če zakonca ne živita v zakonski življenjski skupnosti najmanj pol leta, če oba priznavata nepopravljivo nevzdržnost zakonskega razmerja in soglašata z razvezo, lahko skupaj zahtevata razvezo zakonske zveze.

2. Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze?

Glavni razlog za razvezo zakonske zveze je nepopravljiva nevzdržnost zakonske življenjske skupnosti. Do nje lahko pride zaradi hude prekršitve zakonske zveze s strani enega zakonca, še zlasti zaradi prešuštvovanja enega od zakoncev ali telesnega ali hudega duševnega nasilja nad drugim zakoncem. Zakonec lahko vloži zahtevek za razvezo zakonske zveze, čeprav ravnanja drugega zakonca ni mogoče obravnavati kot prekršitev zakonske zveze, ker je posledica duševne motnje, vendar je zaradi takšnega vedenja kljub temu postala zakonska zveza tako nevzdržna, da ni mogoče pričakovati ponovne vzpostavitve življenjske skupnosti, ki bi ustrezala bistvu zakonske zveze, ter čeprav ima eden od zakoncev duševno bolezen ali resno nalezljivo ali odvratno bolezen. V vseh takšnih zadevah mora zakonec, ki vloži zahtevek za razvezo, dokazati obstoj razlogov, na podlagi katerih vlaga zahtevek. Če zakonca ne živita v gospodinjski skupnosti že 3 leta, ni treba dokazovati ali utemeljevati prekršitve zakonske zveze.

Na vrh straniNa vrh strani

3. Kakšne so posledice razveze zakonske zveze v zvezi z

a) osebnimi odnosi med zakoncema

Načeloma obdrži zakonec priimek, ki ga je imel med zakonsko zvezo. Če je zakonec s sklenitvijo zakonske zveze prevzel priimek drugega zakonca, lahko ponovno prevzame svoj prejšnji priimek.

b) delitvijo premoženja zakoncev

Zakonca se lahko o svojem premoženju povsem svobodno dogovorita s sporazumom o delitvi premoženja. Odločita se lahko za vzajemni odstop (po katerem se zakonska delitev premoženja med zakonsko zvezo ohrani tudi po prenehanju zakonske zveze), delitev morebitnega skupnega premoženja ali prenos deležev premoženja z enega na drugega zakonca.

Če se zakonca o tem ne moreta dogovoriti, lahko eden od zakoncev zahteva, da o delitvi premoženja odloča sodišče. Pri delitvi odloča sodišče o tako imenovanem „premoženju, ki se je uporabljalo v zakonski zvezi“ (eheliche Gebrauchsvermögen) in „zakonskih prihrankih“ (eheliche Ersparnisse). Premoženje, ki se je uporabljalo v zakonski zvezi, vključuje stanovanje in vso stanovanjsko opremo, ki sta ju med zakonsko življenjsko skupnostjo oba zakonca dejansko uporabljala za svoje dejavnosti. Zakonski prihranki so vse vrednostne naložbe, ki sta jih zakonca zbrala med zakonskim skupnim življenjem.

Iz delitve so izključene na primer vse stvari, ki sta jih zakonca imela ob sklenitvi zakonske zveze, ki sta jih zakonca pridobila zaradi smrti ali kot darilo tretje osebe. Razen tega so izključene tudi stvari, namenjene za osebno uporabo enega zakonca ali za opravljanje njegovega poklica, ter podjetja in deleži v podjetju, če to niso vrednostne naložbe.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodišče mora delitev premoženja opraviti pošteno in mora pri tem upoštevati vse pomembne okoliščine, še zlasti pa mora upoštevati pomen in obseg prispevka vsakega zakonca k ustvarjanju zakonskega uporabnega premoženja in zbiranju zakonskih prihrankov ter otrokove koristi. Kot prispevek je treba oceniti tudi plačevanje preživnine, prispevek k skupnemu preživljanju, upravljanje skupnega gospodinjstva, skrb in vzgojo skupnih otrok ter vsako drugo zakonsko pomoč.

c) mladoletnimi otroki zakoncev

Od začetka veljavnosti Zakona o spremembi zakona o odnosih med starši in otroki iz leta 2001 (Kindschaftsrechts-Änderungsgesetzes 2001) z dne 1. 7. 2001 imajo starši po razvezi veliko možnosti za ureditev vprašanj v zvezi s skrbjo otrok. Po razvezi zakonske zveze za zakonskega mladoletnega otroka načeloma še vedno skrbita oba starša. Vseeno morajo starši, če želijo ohraniti skupno skrbništvo kot v zakonu, v določenem roku sodišču predložiti sporazum o stalnem prebivališču otroka. Sodišče mora takšen sporazum potrditi, če je v korist otroka. Če starši sodišču ne predložijo sporazuma ali če sporazum ni v korist otroka, mora sodišče (če ni mogoče doseči sporazumne rešitve niti z mediacijo) odločiti, kateremu od staršev bo dodelilo skrbništvo.

Starši se lahko že od samega začetka dogovorijo, da po razvezi za otroka skrbi le eden od staršev.

Če imata skupno skrbništvo, lahko eden od njiju kadar koli vloži zahtevek za prenehanje skupnega skrbništva. Sodišče potem, če je to v korist otroka, skrbništvo dodeli le enemu od staršev.

Na vrh straniNa vrh strani

d) obveznostjo plačevanja preživnine drugemu zakoncu

Zakonec, ki je izključno ali delno kriv za razvezo, mora drugemu zakoncu, če njegovi prihodki iz premoženja in dohodki iz zaposlitve, ki se jo glede na okoliščine od njega pričakuje, ne zadoščajo, zagotoviti preživnino, primerno življenjskim razmeram zakonca. Če sta za razvezo kriva oba zakonca, pri čemer ni nihče od njiju pretežno kriv, se lahko k preživnini zakonca, ki se ne more sam preživljati, odobri prispevek, če je to primerno, ob upoštevanju potreb ter razmer tega zakonca v zvezi s premoženjem in ustvarjanjem prihodka. Obveznost plačevanja prispevka je lahko časovno omejena. Pri sporazumni razvezi se lahko zakonca dogovorita, ali mora eden od njiju plačevati preživnino drugemu zakoncu ali se zahtevi za plačevanje preživnine oba odpovesta.

4. Kaj pomeni pravni izraz „prenehanje življenjske skupnosti“ v praksi?

V avstrijskem pravnem sistemu te pravne ustanove ni.

5. Kakšni so pogoji za „prenehanje življenjske skupnosti“?

Glej odgovor 4.

6. Kakšne so pravne posledice „prenehanja življenjske skupnosti“?

Glej odgovor 4.

7. Kaj pomenita pravna izraza „ničnost“ in „razveljavitev zakonske zveze“ v praksi?

Avstrijska zakonodaja o zakonski zvezi predvideva „ničnost zakonske zveze“ (Ehenichtigkeit). Zakonska zveza je nična, če zakonska zveza ni bila sklenjena v predpisani obliki, če je bil eden od zakoncev v času sklenitve zakonske zveze poslovno nesposoben ali če je bil neprišteven ali začasno duševno moten, če je bila zakonska zveza sklenjena izključno ali zlasti zato, da se enemu od zakoncev omogoči uporaba priimka drugega zakonca ali pridobitev državljanstva drugega zakonca brez vzpostavitve zakonske življenjske skupnosti. Razen tega je zakonska zveza nična, če je eden od zakoncev v času sklenitve zakonske zveze živel v veljavni zakonski zvezi s tretjo osebo ali če je bila zakonska zveza sklenjena protizakonito med krvnima sorodnikoma.

Na vrh straniNa vrh strani

Zakonska zveza se lahko razveljavi s sodno odločbo, če je bil eden od zakoncev v času sklenitve zakonske zveze omejeno poslovno sposoben in če njegov zakoniti zastopnik ni dal dovoljenja za sklenitev zakonske zveze, če v času sklenitve zakonske zveze eden od zakoncev ni vedel, da gre za sklenitev zakonske zveze, ali če je to sicer vedel, ampak ni hotel dati izjave, da želi skleniti zakonsko zvezo, če je bil eden od zakoncev v zmoti glede identitete drugega zakonca, če je bil zakonec v času sklenitve zakonske zveze v zmoti glede okoliščin v zvezi z drugim zakoncem, ki bi ga, če bi vedel za dejansko stanje in če bi lahko pravilno vrednotil bistvo zakonske zveze, odvrnile od sklenitve zakonske zveze, če je bila zakonska zveza sklenjena na podlagi zahrbtne prevare o bistvenih okoliščinah ali protipravno na podlagi prisile.

8. Kakšni so pogoji za ničnost/razveljavitev zakonske zveze?

Glej odgovor 7.

9. Kakšne so pravne posledice ničnosti/razveljavitve zakonske zveze?

V primeru ničnosti se zakonska zveza obravnava, kot da ni bila nikoli sklenjena. Če eden od zakoncev v času sklenitve zakonske zveze ni vedel za ničnost zakonske zveze, se za odnose med zakoncema s premoženjskopravnega vidika ustrezno uporabljajo predpisi, ki veljajo v primeru razveze zakonske zveze. Otroci, ki izvirajo iz zakonske zveze, se tudi po izjavi ničnosti zakonske zveze obravnavajo kot zakonski.

Tudi v primeru razveljavitve zakonske zveze se za nadaljnje odločanje uporabljajo predpisi, ki se uporabljajo za razvezo zakonske zveze.

Na vrh straniNa vrh strani

10. Ali so na voljo alternativne možnosti reševanja sporov v zvezi z razvezo, pri katerih ni treba sprožiti postopkov pri sodišču?

Razveza, razveljavitev ali ničnost zakonske zveze je možna le po sodni poti. Vseeno se spori, povezani z razvezo zakonske zveze, lahko razrešijo po izvensodni poti (npr. z mediacijo).

11. Kje je treba vložiti zahtevek za razvezo/razveljavitev/ničnost zakonske zveze?

Za spore v zvezi z razvezo, razveljavitvijo ali ničnostjo zakonske zveze ali pa o obstoju ali neobstoju zakonske zveze so pristojna okrožna sodišča (Bezirksgericht). Za spore v zvezi z razvezo, razveljavitvijo, ničnostjo ali ugotovitvijo obstoja ali neobstoja zakonske zveze je izključno pristojno okrožno sodišče, ki je za spor krajevno pristojno glede na skupno stalno prebivališče zakoncev ali njuno zadnje znano skupno prebivališče. Če v času vložitve tožbe nobeden od zakoncev nima stalnega prebivališča na tem območju ali če nista imela skupnega stalnega prebivališča v državi, je v zadevi izključno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno glede na stalno prebivališče toženca, ali, če toženec nima stalnega prebivališča v državi, glede na stalno prebivališče tožnika, sicer pa je pristojno okrožno sodišče na Dunaju (Bezirksgericht Innere Stadt Wien). Notranja pristojnost avstrijskih sodišč v teh sporih je podana, če je eden od zakoncev avstrijski državljan, če ima, v primeru tožbe za razveljavitev zakonske zveze zoper oba zakonca ali zoper enega od njiju, toženec stalno prebivališče v državi ali če ima tožnik stalno prebivališče v državi in sta ali oba zakonca imela svoje zadnje skupno stalno prebivališče v državi ali tožnik nima državljanstva ali je bil v času sklenitve zakonske zveze avstrijski državljan. V teh primerih je podana izključna sodna pristojnost, vendar se je še vedno mogoče dogovoriti o drugi pristojnosti.

Na vrh straniNa vrh strani

Pri vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze je treba upoštevati splošne formalne predpise, ki se uporabljajo za vložitev tožbe; pri vložitvi predloga za sporazumno razvezo – o kateri se odloča v nepravdnem postopku – morata oba zakonca vložiti podpisan predlog. V vseh primerih je treba predložiti poročni list; predložitev drugih listin, ki podpirajo predlog, pa je priporočljiva.

12. Ali lahko dobim brezplačno pravno pomoč?

Brezplačno pravno pomoč lahko zahtevate tudi v zadevah v zvezi z razvezo zakonske zveze. Za brezplačno pravno pomoč se uporabljajo splošna pravila o brezplačni pravni pomoči (glej „Brezplačna pravna pomoč – Avstrija“). V postopku razveze zakonske zveze je obveznost uporabe odvetnika relativna. To pomeni, da lahko stranko, ki ne želi sama nastopati pred sodiščem, zastopa le odvetnik.

13. Ali lahko vložim pritožbo zoper sodno odločbo o razvezi/razveljavitvi/ničnosti zakonske zveze?

Pravno sredstvo zoper sodno odločbo o razvezi, razveljavitvi ali ničnosti zakonske zveze ali o obstoju ali neobstoju zakonske zveze sodišča prve stopnje se lahko vloži pri sodišču višje stopnje, to je pri deželnem sodišču (Landesgericht), ki je kot sodišče druge stopnje nadrejeno pristojnemu okrožnemu sodišču (Bezirksgericht).

Zoper sodno odločbo pritožbenega sodišča je dopustna revizija le, če je odločitev odvisna od rešitve pravnega vprašanja materialnega prava ali procesnega prava, ki je izredno pomembno za upoštevanje in ohranitev pravne enotnosti, pravne varnosti ali pravnega razvoja, na primer ker odločitev pritožbenega sodišča odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če je takšna praksa napačna ali neenotna.

Na vrh straniNa vrh strani

14. Kakšni so postopki, če imam sodno odločbo tujega sodišča o razvezi/razveljavitvi/ničnosti zakonske zveze, ki je priznana v Avstriji?

Za priznavanje sodnih odločb o razveljavitvi zakonske zveze se med državami članicami, razen Danske, uporablja Uredba Sveta (ES) št. 1347/2000 z dne 29. 5. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, UL L 2000/160, 19 (v nadaljevanju: Uredba Bruselj II), ki je začela veljati 1. 3. 2001. V skladu s tem za sodne odločbe o razveljavitvi zakonske zveze, izdane v drugih državah članicah, ni več treba izdati sodne odločbe o priznanju. Vseeno mora vsako sodišče in upravni organ o priznanju sodne odločbe presoditi kot o predhodnem vprašanju v okviru postopka. To velja zlasti za presojo s strani matičnega urada, ali razveza zakonske zveze v tujini omogoča ponovno sklenitev zakonske zveze.

Ugotovitev o priznanju ali nepriznanju tuje sodne odločbe o razvezi zakonske zveze lahko zahteva vsaka stranka, ki ima pravni interes. Postopek za priznanje ali nepriznanje tujih sodnih odločb o obstoju zakonske zveze je načeloma treba sprožiti pri okrožnem sodišču (Bezirksgericht). Predlog za priznanje ali nepriznanje tuje sodne odločbe o razvezi zakonske zveze je treba vložiti pri okrožnem sodišču, ki je krajevno pristojno glede na stalno prebivališče vlagatelja. Če vlagatelj nima stalnega prebivališča v državi, je pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na stalno prebivališče nasprotne stranke, sicer pa je pristojno okrožno sodišče na Dunaju (Bezirksgericht Innere Stadt Wien).

15. Pri katerem sodišču lahko vložim predlog za nepriznanje tuje sodne odločbe v zvezi z razvezo/ničnostjo zakonske zveze? Kateri postopek se pri tem uporablja?

Glej odgovor 14. Listine, ki jih je treba v tem primeru predložiti, so navedene v členu 32 Uredbe Bruselj II.

16. Katero pravo se uporablja v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v Avstriji ali imata različno državljanstvo?

Pogoji in učinki razveze zakonske zveze se presojajo v skladu s skupnim pravom (pravo domače države), ki velja za zakonca, če takšno pravo ne obstaja, pa v skladu z zadnjim skupnim pravom, ki velja za oba, če ga je obdržal eden od zakoncev. Če ne obstaja skupno pravo ali če ga ni obdržal nihče od zakoncev, se uporablja pravo države, v katerem imata oba zakonca skupno prebivališče. Če imata stalno prebivališče v različnih državah, se uporablja pravo države, v kateri sta oba zakonca nazadnje imela stalno prebivališče, če ga je eden od zakoncev obdržal. Če zakonca nista nikoli imela stalnega prebivališča v isti državi ali če nima nihče od njiju stalnega prebivališča v tej državi, se o razvezi presoja v skladu s pravom, ki velja za toženca v času razveze zakonske zveze. To se uporablja tudi takrat, ko za razvezo zakonske zveze ni mogoče uporabiti veljavnega prava zaradi uveljavitve dejstev.

« Ločitev - Splošne informacije | Avstrija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 19-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo