Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Švedska

Zadnja sprememba: 22-09-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Švedska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Nadomestilo v obliki denarne odškodnine s strani storilca. 1.
1.1. V katerih okoliščinah je mogoče vložiti odškodninski zahtevek v kazenskem postopku zoper storilca? 1.1.
1.2. Kdaj je treba vložiti zahtevek? 1.2.
1.3. Kako in kje je treba vložiti zahtevek? 1.3.
1.4. Kaj je treba navesti v zahtevku (skupni znesek in/ali posamezne postavke)? 1.4.
1.5. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč pred sodnim postopkom in po njem? 1.5.
1.6. Kakšne dokaze je treba predložiti za podkrepitev zahtevka? 1.6.
1.7. Če sodišče ugodi zahtevku, ali lahko žrtev kaznivega dejanja dobi posebno pomoč za izterjavo dolga od storilca? 1.7.
2. Odškodnina s strani države ali državnega organa. 2.
2.1. Ali je mogoče prejeti odškodnino s strani države ali državnega organa? 2.1.
2.2. Ali je ta možnost na voljo le žrtvam posebnih vrst kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je ta možnost na voljo le žrtvam kaznivih dejanj, ki so utrpele posebne vrste škode? 2.3.
2.4. Ali lahko prejmejo odškodnino sorodniki ali vzdrževane osebe umrle žrtve kaznivega dejanja? 2.4.
2.5. Ali je možnost prejemanja odškodnine omejena le na osebe s posebnim državljanstvom ali osebe, ki prebivajo na posameznem območju? 2.5.
2.6. Ali je mogoče vložiti odškodninski zahtevek na Švedskem, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če da, v kakšnih okoliščinah? 2.6.
2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba pred vložitvijo prošnje počakati na ugotovitve policijske preiskave ali kazenskega postopka? 2.8.
2.9. Če je storilec znan, ali je treba za prejem odškodnine storilcu najprej soditi? 2.9.
2.10. Ali je mogoče prejeti odškodnino, če storilec ni znan ali obsojen? Če da, kakšen dokaz je treba priložiti k prošnji? 2.10.
2.11. Ali obstaja rok, v katerem je treba vložiti prošnjo? 2.11.
2.12. Za kakšno škodo je mogoče prejeti odškodnino? 2.12.
2.13. Kako se izračuna odškodnina? 2.13.
2.14. Ali je določen najnižji in/ali najvišji znesek, ki se lahko plača? 2.14.
2.15. Ali se prejeta odškodnina ali odškodnina, ki se jo lahko prejme, za isto škodo pri drugih virih (npr. zavarovalnina) odšteje od državne odškodnine? 2.15.
2.16. Ali obstajajo katera druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejemanja odškodnine in izračun odškodnine, kot je ravnanje prosilca v zvezi s škodnim dogodkom? 2.16.
2.17. Ali je mogoče prejeti odškodnino vnaprej? 2.17.
2.18. Kje je mogoče dobiti potrebne dokumente za prošnjo in nadaljnje informacije o tem, kako je treba vložiti prošnjo? Ali je na voljo posebna telefonska številka za pomoč ali spletna stran, ki jo je mogoče uporabiti? 2.18.
2.19. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč za vložitev prošnje? 2.19.
2.20. Kam je treba poslati prošnjo? 2.20.
2.21. Ali obstajajo tudi druge organizacije, ki so namenjene podpori žrtvam kaznivih dejanj in kjer je na voljo več informacij? 2.21.

 

1. Nadomestilo v obliki denarne odškodnine s strani storilca.

1.1. V katerih okoliščinah je mogoče vložiti odškodninski zahtevek v kazenskem postopku zoper storilca?

Odškodninski zahtevek zaradi kaznivega dejanja se lahko vloži vključno z vložitvijo obtožnice. Če sodišče meni, da je to primerno, bo odškodninski zahtevek obravnavalo vključno s sodno zadevo (obtožnico).

1.2. Kdaj je treba vložiti zahtevek?

Zahtevek je treba, če je to mogoče, vložiti že v predhodnem preiskovalnem postopku, ker mora tožilec, v večini primerov, odškodninsko tožbo vložiti vključno z vložitvijo obtožnice. (Če tožilec ali organ, ki vodi predhodni preiskovalni kazenski postopek, ugotovi, da je odškodninski zahtevek v zvezi s kaznivim dejanjem lahko upravičen, mora o tem obvestiti oškodovanca pravočasno pred vložitvijo obtožnice.)

1.3. Kako in kje je treba vložiti zahtevek?

Odškodninske zahtevke je treba v pisni obliki predložiti tožilcu ali, če je obtožnica že vložena, vložiti pri sodišču.

1.4. Kaj je treba navesti v zahtevku (skupni znesek in/ali posamezne postavke)?

Če je mogoče, je treba navesti posamezne postavke.

1.5. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč pred sodnim postopkom in po njem?

Da, pravno pomoč je mogoče dobiti, če so izpolnjeni splošni pogoji za pridobitev pravne pomoči. Če ima prosilec sklenjeno zavarovanje pravne zaščite ali bi moral imeti sklenjenega, ni upravičen do pravne pomoči. V nekaterih okoliščinah se lahko prosilcu kot tožniku dodeli tožnikov pomočnik, ki mu bo pomagal pri odškodninski tožbi.

Na vrh straniNa vrh strani

1.6. Kakšne dokaze je treba predložiti za podkrepitev zahtevka?

Če ima prosilec na primer zdravniško potrdilo o poškodbah, račune za izdatke itd. jih je treba praviloma priložiti k zahtevku. Vseeno pa ni mogoče na splošno določiti, katere dokaze je treba priložiti.

1.7. Če sodišče ugodi zahtevku, ali lahko žrtev kaznivega dejanja dobi posebno pomoč za izterjavo dolga od storilca?

Ko postane sodna odločba pravnomočna, jo sodišče pošlje izvršilni službi. Potem prejme prosilec od izvršilne službe pisno vprašanje, ali želi pomoč pri izterjavi dolga. Če pomoč sprejme, bo izvršilna služba stopila v stik s storilcem kaznivega dejanja in pomagala prosilcu izterjati dolg. Zato ni treba, da prosilec stopi v stik s storilcem.

2. Odškodnina s strani države ali državnega organa.

2.1. Ali je mogoče prejeti odškodnino s strani države ali državnega organa?

Od države je mogoče prejeti tako imenovano kazensko odškodnino. O zahtevkih za takšno odškodnino odloča Organ za odškodnine in podporo žrtvam kaznivih dejanj.

2.2. Ali je ta možnost na voljo le žrtvam posebnih vrst kaznivih dejanj?

Ne.

2.3. Ali je ta možnost na voljo le žrtvam kaznivih dejanj, ki so utrpele posebne vrste škode?

Ne.

2.4. Ali lahko prejmejo odškodnino sorodniki ali vzdrževane osebe umrle žrtve kaznivega dejanja?

Da, odškodnina se plača za osebno škodo, ki so jo zaradi smrti utrpele osebe v tesnem odnosu s pokojnim. Odškodnina zaradi izgube preživnine se plača preživelim osebam, ki so po zakonu upravičene do preživnine s strani umrlega ali so na kakšen drug način odvisne od njegove podpore, če so preživnino prejemale v času smrti ali če se lahko domneva, da bi jo prejemale kmalu potem.

Na vrh straniNa vrh strani

2.5. Ali je možnost prejemanja odškodnine omejena le na osebe s posebnim državljanstvom ali osebe, ki prebivajo na posameznem območju?

Ne, odškodnina se lahko prejme le, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na Švedskem. V primeru osebne škode in kršitev (prim. s točko 2.12) se odškodnina lahko prejme tudi, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v tujini zoper osebo, ki prebiva na Švedskem.

2.6. Ali je mogoče vložiti odškodninski zahtevek na Švedskem, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če da, v kakšnih okoliščinah?

Da, če je prosilec v času storitve kaznivega dejanja prebival na Švedskem (prim. s točko 2.5).

2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji?

Prošnja bo obravnavana le, če prosilec kaznivo dejanje prijavi pri državnem tožilstvu ali policiji ali če lahko prosilec dokaže, da je obstajal utemeljen razlog, da kaznivega dejanja ni prijavil.

2.8. Ali je treba pred vložitvijo prošnje počakati na ugotovitve policijske preiskave ali kazenskega postopka?

Da, v večini primerov je treba počakati.

2.9. Če je storilec znan, ali je treba za prejem odškodnine storilcu najprej soditi?

Načeloma prosilec ni dolžen vložiti odškodninske tožbe zoper povzročitelja škode. Če pa je bila vložena odškodninska tožba, mora v praksi sodišče o tem izdati pravnomočno sodno odločbo, prosilec pa mora zoper storilca vložiti odškodninski zahtevek. V vseh okoliščinah mora dokazati, da storilec ni sposoben plačati odškodnine.

Na vrh straniNa vrh strani

2.10. Ali je mogoče prejeti odškodnino, če storilec ni znan ali obsojen? Če da, kakšen dokaz je treba priložiti k prošnji?

Da, odškodnino je mogoče prejeti, čeprav storilec ni znan ali obsojen. Vseeno mora prosilec predložiti poročila, ki kažejo, da je žrtev kaznivega dejanja, npr. zapisnik policijske preiskave ali zdravniško potrdilo.

2.11. Ali obstaja rok, v katerem je treba vložiti prošnjo?

Če je bil začet postopek pred kazenskim sodiščem, je treba prošnjo za odškodnino za škodo zaradi kaznivega dejanja vložiti v dveh letih po izdaji pravnomočne sodne odločbe ali končne odločbe. Če ni bil začet postopek pred kazenskim sodiščem, sprožen pa je bil predhodni preiskovalni postopek, je treba prošnjo vložiti v dveh letih od ustavitve ali zaključka predhodnega preiskovalnega postopka. Sicer je treba vložiti prošnjo v dveh letih od storitve kaznivega dejanja.

Če obstajajo izjemni razlogi, ali bo prošnja obravnavana, čeprav je bila vložena prepozno?

2.12. Za kakšno škodo je mogoče prejeti odškodnino?

Odškodnina za škodo zaradi kaznivega dejanja se plača za osebno škodo. Kot osebna škoda se štejejo telesne in duševne poškodbe. Duševne stiske se štejejo kot osebna škoda, če obstajajo posledice, ki se lahko zdravstveno dokažejo. Odškodnina za osebno škodo se prejme tudi za škodo na oblačilih, očalih in podobnih predmetih, ki jih je imel oškodovanec na sebi v času storitve kaznivega dejanja.

Če je bila zoper osebo storjena huda kršitev, ki vključuje napad na njeno svobodo ali mir, se plača odškodnina za škodo, ki jo je utrpela zaradi kršitve. Med kazniva dejanja, na podlagi katerih je žrtev upravičena do odškodnine za kršitev, spadajo poskus umora in druga kazniva dejanja zoper življenje in zdravje ter posilstvo in druga kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.

Na vrh straniNa vrh strani

Odškodnina za premoženjsko škodo in čisti izgubljeni dobiček se plača le v omejenem obsegu, na primer če je storilec kaznivega dejanja sojetnik v zaporu, če je zmožnost oškodovanca za lastno preživljanje zaradi škode resno ogrožena ali če je odškodnina posebno nujna.

2.13. Kako se izračuna odškodnina?

Odškodnina se načeloma izračuna v skladu z Zakonom o odškodninah (1972:207). To pomeni, da lahko prosilec v primeru osebne škode med drugim prejme odškodnino za:

  1. zdravstvene stroške in druge stroške, ki jih je imel, vključno z razumno odškodnino za osebo, s katero je v posebno tesnih odnosih,
  2. izgubo dohodka,
  3. telesno in duševno trpljenje prehodne narave (bolečine) ali trajne narave (prizadetost in trajne poškodbe) ter posebne težave zaradi škode.

Odškodnina za izgubo dohodka je enaka razliki med dohodkom, ki bi ga oškodovanec lahko zaslužil, če ne bi bil poškodovan, in dohodkom, ki bi ga, kljub škodi, zaslužil ali bi ga lahko zaslužil z delom, ki ustreza njegovi moči in znanju in ki bi se ga od njega lahko razumno zahtevalo ob upoštevanju prejšnjega usposabljanja in dejavnosti, preusposabljanja ali drugih podobnih ukrepov ter starosti, družinskih odnosov in podobnih okoliščin.

Odškodnina za kršitev se določi v skladu s tem, kaj je razumljivo glede na naravo in trajanje dogodka. Upoštevati je treba, ali je dejanje:

  1. vključevalo ponižujoče ali nizkotne prvine,
  2. verjetno zbujalo resen strah za življenje in zdravje,
  3. bilo usmerjeno proti osebi, ki še zlasti težko brani svojo osebno celovitost,
  4. vključevalo zlorabo odnosa odvisnosti ali zaupanja, ali
  5. verjetno privabilo javno pozornost.

Odškodnina za premoženjsko škodo zajema odškodnino za:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. vrednost stvari ali stroške popravila ali znižanje vrednosti,
  2. druge stroške zaradi škode,
  3. izgubo dohodka ali oviranje poslovne dejavnosti.
2.14. Ali je določen najnižji in/ali najvišji znesek, ki se lahko plača?

Če je skupna odškodnina po odbitku udeležbe nižja od 10 SEK, se odškodnina ne plača. Udeležba je sedaj 1 200 SEK.

Odškodnina za osebno škodo, določena v obliki pavšalnega zneska, se plača v znesku, ki je največ dvajsetkrat višji od osnove, ki je veljala ob izračunu odškodnine, v skladu z Zakonom o socialnem zavarovanju (1968:381). Odškodnina v obliki tako imenovane rente se plača vsako leto v znesku, ki je največ trikrat višji od osnove, ki je veljala ob izračunu odškodnine. Odškodnina za kršitev ali premoženjsko škodo in čisti izgubljeni dobiček se plačata v znesku, ki je največ desetkrat višji od osnove, ki je veljala ob izračunu odškodnine. Osnova za leto 2003 je 38 600 SEK.

2.15. Ali se prejeta odškodnina ali odškodnina, ki se jo lahko prejme, za isto škodo pri drugih virih (npr. zavarovalnina) odšteje od državne odškodnine?

Pri določitvi odškodnine za osebno škodo se, poleg denarne odškodnine, odštejejo druge zavarovalnine, do katerih je oškodovanec upravičen na podlagi zahtevka in ki niso bile odštete pri izračunu denarne odškodnine. Vseeno se ne odšteje odškodnina, ki izvira iz prihrankov oškodovanca.

Pri določitvi odškodnine za kršitev ali premoženjsko škodo ali čisti izgubljeni dobiček se, poleg denarne odškodnine, odšteje katera koli druga zavarovalnina, do katere je oškodovanec upravičen zaradi škode.

Na vrh straniNa vrh strani

Pri določitvi odškodnine za škodo na premoženju, ki ni bilo zavarovano za škodo na premoženju in za katero je treba izhajati iz tega, da je oškodovanec opustil zavarovanje zaradi obsega svojih sredstev in razpršitve tveganja pri svojem poslovanju, se odšteje zavarovalnina, ki bi bila plačana, če bi zavarovanje obstajalo. Pri določitvi odškodnine za škodo na premoženju, ki bi moralo biti, v skladu z običajno prakso, zavarovano za škodo, vendar ga oškodovanec ni sklenil, se odšteje zavarovalnina, ki bi se plačala, če bi zavarovanje obstajalo.

2.16. Ali obstajajo katera druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejemanja odškodnine in izračun odškodnine, kot je ravnanje prosilca v zvezi s škodnim dogodkom?

Odškodnina za osebno škodo se lahko prilagodi, če je oškodovanec sam namenoma ali iz malomarnosti prispeval k škodi. Odškodnina za voznike motornih vozil, ki so vozili pod vplivom alkohola, se tudi lahko prilagodi, če je voznik s svojo neprevidnostjo prispeval k škodi. Če je zaradi telesne poškodbe prišlo do smrti, se lahko odškodnina svojcem prav tako prilagodi, če je umrla oseba namenoma prispevala k smrti.

Odškodnina za premoženjsko škodo ali čisti izgubljeni dobiček se lahko prilagodi, če je do škode prišlo tudi zaradi malomarnosti oškodovanca.

Odškodnina se zniža ali se ne plača, če obstaja verjetnost, da je oškodovanec ali, če je zaradi poškodbe prišlo do smrti, umrla oseba namenoma ali iz malomarnosti povečala nevarnost nastanka poškodbe s svojim ravnanjem v času storitve kaznivega dejanja ali na kakšen drug način. V primeru premoženjske škode ali čistega izgubljenega dobička se odškodnina prav tako zniža ali se ne plača, če obstaja verjetnost, da je oškodovanec, zaradi neupoštevanja običajnih varnostnih ukrepov namenoma ali iz malomarnosti, povečal nevarnost nastanka škode.

Na vrh straniNa vrh strani

2.17. Ali je mogoče prejeti odškodnino vnaprej?

Če preiskava v zvezi z nekaterimi vrstami škode traja dolgo, npr. zaradi trajajočih zdravstvenih pregledov, se lahko odškodnina za drugo očitno škodo v nekaterih primerih plača vnaprej.

2.18. Kje je mogoče dobiti potrebne dokumente za prošnjo in nadaljnje informacije o tem, kako je treba vložiti prošnjo? Ali je na voljo posebna telefonska številka za pomoč ali spletna stran, ki jo je mogoče uporabiti?

Informacije je mogoče dobiti pri

Organu za odškodnine in podporo žrtvam kaznivih dejanj – The Crime Victim Compensation and Support Authority, Box 470, S 901 09 UMEÅ

telefon: + 46 90 57 10, telefaks: + 46 90 17 83 53

elektronski naslov: registrator@brottsoffermyndigheten.se

Informacije so na voljo na spletni strani Organa za odškodnine in podporo žrtvam kaznivih dejanj (Crime Victim Compensation and Support Authority Deutsch - English - español - français - suomi - svenska).

Na vrh straniNa vrh strani

2.19. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč za vložitev prošnje?

V večini primerov lahko prošnjo vložite sami, potrebna pomoč pa je na voljo pri Organu za odškodnine in podporo žrtvam kaznivih dejanj (Crime Victim Compensation and Support Authority). Stroški za pomoč ali poročila v zadevah v zvezi s škodo zaradi kaznivih dejanj se lahko plačajo iz javnih sredstev, če obstajajo posebni razlogi ob upoštevanju finančnega položaja prosilca in drugih okoliščin v zvezi z njim.

2.20. Kam je treba poslati prošnjo?

Poslati jo je treba Organu za odškodnine in podporo žrtvam kaznivih dejanj (Crime Victim Compensation and Support Authority).

2.21. Ali obstajajo tudi druge organizacije, ki so namenjene podpori žrtvam kaznivih dejanj in kjer je na voljo več informacij?
  • Nacionalna zveza centrov za žrtve kaznivih dejanj (National Federation of Crime Victim Centres svenska)

    Box 11014, S 100 61 STOCKHOLM

    telefon: + 46 200-212019

    telefoncentralen@boj.se; boj.riks@boj.se

  • Nacionalna organizacija za zatočišča za ženske in mlade ženske na Švedskem (National Organisation for Women’s Shelters and Young Women’s Shelters in Sweden), ROKS svenska

    Box 19517, S 104 32 STOCKHOLM

    telefon: + 46 8 442 99 30 info@roks.se

  • Švedsko združenje zatočišč za ženske (The Swedish Association of Women’s Shelters)

    Bondegatan 40, S 116 33 STOCKHOLM

    telefon: + 46 8 642 64 01

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Švedska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 22-09-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo