Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Španija

Zadnja sprememba: 02-08-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Španija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Pridobitev povračila škode od storilca kaznivega dejanja v obliki odškodnine 1.
1.1. Kdo lahko uveljavlja odškodnino od storilca kaznivega dejanja in pod kakšnimi pogoji (v kazenskem postopku)? 1.1.
1.2. V kateri fazi postopka je treba uveljavljati zahtevek? 1.2.
1.3. Kako je treba vložiti ta zahtevek in pri kom? 1.3.
1.4. Kako je treba vložiti zahtevek (z navedbo skupnega zneska in/ali natančno določitvijo posebne škode)? 1.4.
1.5. Ali imam pravico do brezplačne pravne pomoči pred postopkom in/ali med njim? 1.5.
1.6. Katere dokaze moram predložiti v podporo svojemu zahtevku? 1.6.
1.7. Ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakršnokoli pomoč za izvršitev sodbe zoper storilca kaznivega dejanja, če mi sodišče prizna odškodnino? 1.7.
2. Pridobitev odškodnine od države ali državnega organa 2.
2.1. Ali obstaja možnost pridobitve odškodnine od države ali državnega organa? 2.1.
2.2. Ali je ta možnost omejena na žrtve določenih vrst kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je ta možnost omejena na žrtve določenih vrst škode? 2.3.
2.4. Ali imajo v primeru smrti žrtve kaznivega dejanja njeni ožji družinski člani ali vzdrževane osebe pravico do odškodnine? 2.4.
2.5. Ali je možnost pridobitve odškodnine omejena na osebe z določenim državljanstvom ali osebe s stalnim prebivališčem v določeni državi? 2.5.
2.6. Ali lahko zahtevam odškodnino v (državi članici), če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če da, pod kakšnimi pogoji lahko to storim? 2.6.
2.7. Ali je nujna vnaprejšnja prijava kaznivega dejanja policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba počakati na izid policijske preiskave ali kazenskega postopka pred vložitvijo zahtevka? 2.8.
2.9. Če je bila ugotovljena identiteta storilca kaznivega dejanja, ali je treba najprej skušati dobiti odškodnino od storilca kaznivega dejanja? 2.9.
2.10. Če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran ali aretiran, ali obstaja kakšna možnost za pridobitev odškodnine? Če da, kakšna dokazila moram predložiti v korist svojega zahtevka? 2.10.
2.11. Ali je določen rok za vložitev zahtevka za odškodnino? 2.11.
2.12. Za kakšno škodo lahko dobim odškodnino? 2.12.
2.13. Kako se izračuna odškodnina? 2.13.
2.14. Ali obstaja najnižji in/ali najvišji znesek, ki je lahko dodeljen? 2.14.
2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo utegnem prejeti za isto vrsto škode, vendar iz drugih virov (na primer zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki sem jo prejel od države? 2.15.
2.16. Ali obstajajo drugi elementi, ki lahko vplivajo na možnost, da prejmem odškodnino ali na način izračuna njene višine, kot je moje vedenje v okoliščinah, v katerih je prišlo do nastanka škode? 2.16.
2.17. Ali lahko dobim akontacijo odškodnine? Če da, pod kakšnimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje lahko dobim potrebne obrazce in dodatne informacije o postopku vložitve zahtevka? Ali obstaja posebna telefonska številka ali spletna stran, ki jo lahko uporabim? 2.18.
2.19. Ali lahko dobim brezplačno pravno pomoč pri vložitvi zahtevka? 2.19.
2.20. Kam moram poslati zahtevek? 2.20.
2.21. Ali obstajajo združenja za pomoč žrtvam, ki lahko ponudijo dodatno pomoč? 2.21.

 

1. Pridobitev povračila škode od storilca kaznivega dejanja v obliki odškodnine

V španskem pravu je običajna pot za zahtevanje povračila škode za nastale poškodbe in škodo kazenski postopek, med katerim se poleg kazenskih analizirajo tudi civilne odgovornosti. Zaradi tega razloga preiskovalno sodišče ponudi oškodovancu civilno pravdo, da se ta izreče, ali želi ali ne želi zahtevati odškodnine v kazenskem postopku, ali pa si pridržuje pravico, da zahteva odškodnino za nastalo škodo v civilnem postopku. Če se oškodovanec izreče, da želi uveljavljati odškodnino v kazenskem postopku, se lahko odloči, da civilno pravdo v njegovem imenu vodi državno tožilstvo (kar se dogaja, če se ne izreče za nič) ali pa nastopi osebno (z odvetnikom in tožilcem) z istim ciljem.

Če se oškodovanec odloči, da bo zahteval odškodnino zunaj kazenskega postopka, mora v takšnem primeru sprožiti civilni postopek (redni ali ustni glede na to, ali višina škode presega ali ne presega 3 000 EUR), pri čemer upošteva pravila teh postopkov.

Kar zadeva čezmejne situacije, na primer, kadar je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici, ki ni država stalnega prebivališča žrtve, lahko ta od storilca kaznivega dejanja zahteva povračilo škode v skladu z nacionalno zakonodajo pred kazenskim sodiščem, ki obravnava primer.

1.1. Kdo lahko uveljavlja odškodnino od storilca kaznivega dejanja in pod kakšnimi pogoji (v kazenskem postopku)?

Žrtev kakršnega koli kaznivega dejanja ali prekrška lahko zahteva odškodnino za nastalo škodo (109. člen Kazenskega zakonika) v zgoraj omenjeni obliki.

Na vrh straniNa vrh strani

1.2. V kateri fazi postopka je treba uveljavljati zahtevek?

V kateri koli fazi postopka, vendar vsekakor pred začetkom obravnave dokaznega gradiva oziroma zaslišanja prič, tako da se preiskovalnemu sodišču omogoči, da v preiskovalni fazi in ko se zaveda obstoja oškodovanca, zahteva odškodnino.

1.3. Kako je treba vložiti ta zahtevek in pri kom?

Lahko se vloži pri sodišču, osebno z izjavo, prejeto ob predlogu za civilno pravdo, ali pisno, kar morata potrditi odvetnik in tožilec. Ta pisna prijava ni potrebna, ker je v primeru njene odsotnosti državno tožilstvo tisto, ki je pristojno za kazenske in tudi civilne pravde.

1.4. Kako je treba vložiti zahtevek (z navedbo skupnega zneska in/ali natančno določitvijo posebne škode)?

Zahtevek je treba vložiti z navedbo nastalih poškodb in škode – njihovega zneska – ter predložitvijo ustreznih računov ali predračunov, ki upravičujejo zahtevek in ki jih bo pozneje pregledal sodni izvedenec.

1.5. Ali imam pravico do brezplačne pravne pomoči pred postopkom in/ali med njim?

Da, mogoče jo je dobiti kadar koli po uvedbi kazenskega postopka in vedno, kadar želi stranka nastopiti osebno, kakor se spodobi, pri oceni, da ne zadostuje, da se s civilno pravdo ukvarja državno tožilstvo.

1.6. Katere dokaze moram predložiti v podporo svojemu zahtevku?

V podporo zahtevku za povračilo škode se je mogoče zanesti na odgovor iz točke 1.4. Po drugi strani pa se glede na zahtevek po odobritvi brezplačne pravne pomoči zahteva dokazilo o dohodkih in premoženjskem stanju.

Na vrh straniNa vrh strani

1.7. Ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakršnokoli pomoč za izvršitev sodbe zoper storilca kaznivega dejanja, če mi sodišče prizna odškodnino?

Ne, samo sodni postopek pomeni splošno sredstvo za izvršitev sodbe (ki v primeru civilnih odgovornosti, ki izhajajo iz kaznivega dejanja, poteka v obliki, predvideni za izvršitev civilnih kazni, čeprav je sodbo izrekel sodnik v kazenskem postopku in jo izvršuje pravosodni organ na isti stopnji).

2. Pridobitev odškodnine od države ali državnega organa

2.1. Ali obstaja možnost pridobitve odškodnine od države ali državnega organa?

Da, to posebej ureja Zakon 35/95 z dne 11. decembra o pomoči in podpori žrtvam nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.

2.2. Ali je ta možnost omejena na žrtve določenih vrst kaznivih dejanj?

Da, na žrtve kaznivih dejanj goljufije in nasilnih kaznivih dejanj, storjenih v Španiji, ter kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.

2.3. Ali je ta možnost omejena na žrtve določenih vrst škode?

Da, določeno je, da imajo omenjena kazniva dejanja za posledico smrt, hude telesne poškodbe ali hude škodljive posledice za telesno in duševno zdravje.

2.4. Ali imajo v primeru smrti žrtve kaznivega dejanja njeni ožji družinski člani ali vzdrževane osebe pravico do odškodnine?

Da, odškodnino lahko dobi zakonec ali oseba, s katero je žrtev živela v zakonu podobni skupnosti, njeni nepreskrbljeni otroci in, če teh ni, starša, ki sta bila finančno odvisna od žrtve kaznivega dejanja (2.3 člen Zakona 35/1995 z dne 11. decembra).

Na vrh straniNa vrh strani

2.5. Ali je možnost pridobitve odškodnine omejena na osebe z določenim državljanstvom ali osebe s stalnim prebivališčem v določeni državi?

Ali je možnost pridobitve odškodnine omejena na osebe z določenim državljanstvom ali osebe s stalnim prebivališčem v določeni državi?

2.6. Ali lahko zahtevam odškodnino v (državi članici), če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če da, pod kakšnimi pogoji lahko to storim?

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi, razen v Španiji, je treba odškodnino zahtevati v državi, v kateri se vodijo ustrezni kazenski postopki – navadno je to država, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.

2.7. Ali je nujna vnaprejšnja prijava kaznivega dejanja policiji?

Da, ker je prijava sestavni del dokumentacije, ki jo je treba predložiti zaradi utemeljitve zahtevka (10.2 člen Zakona 35/1995 z dne 11. decembra).

2.8. Ali je treba počakati na izid policijske preiskave ali kazenskega postopka pred vložitvijo zahtevka?

Da, določeno je, da je potrebna dokončna sodna odločba, s katero se zaključi kazenski postopek, bodisi sodba, sodba, izrečena v odsotnosti, bodisi odločba, s katero se zaradi smrti obtoženca ali odložitve postopka spis razglasi prost za domneve, predvidene s 641.2 ali 637.3 členom Zakona o kazenskem postopku (9. člen Zakona 35/1995 z dne 11. decembra).

2.9. Če je bila ugotovljena identiteta storilca kaznivega dejanja, ali je treba najprej skušati dobiti odškodnino od storilca kaznivega dejanja?

Tega zakon ne zahteva.

Na vrh straniNa vrh strani

2.10. Če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran ali aretiran, ali obstaja kakšna možnost za pridobitev odškodnine? Če da, kakšna dokazila moram predložiti v korist svojega zahtevka?

Da, s predložitvijo istih dokazov kot ob domnevi, da je storilec kaznivega dejanja znan (9. člen Zakona 35/1995 z dne 11. decembra).

2.11. Ali je določen rok za vložitev zahtevka za odškodnino?

Da, eno leto od storitve kaznivega dejanja (7. člen Zakona 35/1995 z dne 11. decembra).

2.12. Za kakšno škodo lahko dobim odškodnino?

Smrt, hude telesne poškodbe ali hude poškodbe telesnega in duševnega zdravja (4. člen Zakona 35/1995 z dne 11. decembra).

2.13. Kako se izračuna odškodnina?

Višina pomoči ne sme biti višja od odškodnine, določene v sodbi. Ta znesek se določi ob upoštevanju minimalne plače, z uporabo nekaterih parametrov in odstotkov v obliki, ki je določena v 6. členu omenjenega Zakona 35/1995 z dne 11. decembra.

2.14. Ali obstaja najnižji in/ali najvišji znesek, ki je lahko dodeljen?

Da, izračuna se ob upoštevanju navedenega v prejšnji točki.

2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo utegnem prejeti za isto vrsto škode, vendar iz drugih virov (na primer zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki sem jo prejel od države?

Pomoč, ki jo predvideva omenjeni zakon, je nezdružljiva z denarno odškodnino, do katere je prejemnik upravičen prek sistema zavarovanj, razen če je znesek odškodnine zaradi sklenjenega osebnega zavarovanja nižji od tistega, določenega s sodbo (5. člen Zakona 35/1995 z dne 11. decembra).

2.16. Ali obstajajo drugi elementi, ki lahko vplivajo na možnost, da prejmem odškodnino ali na način izračuna njene višine, kot je moje vedenje v okoliščinah, v katerih je prišlo do nastanka škode?

Ne obstajajo.

2.17. Ali lahko dobim akontacijo odškodnine? Če da, pod kakšnimi pogoji?

Da, kadar se ugotovi negotovo premoženjsko stanje žrtve ali, v primeru njene smrti, premoženjsko stanje upravičencev (10. člen Zakona 35/1995 z dne 11. decembra).

2.18. Kje lahko dobim potrebne obrazce in dodatne informacije o postopku vložitve zahtevka? Ali obstaja posebna telefonska številka ali spletna stran, ki jo lahko uporabim?

Tako na policiji kot na sodišču vas morajo ob prejemu izjave ali prijave seznaniti z vsebino omenjenega zakona in pomoči, ki jo ta zagotavlja.

2.19. Ali lahko dobim brezplačno pravno pomoč pri vložitvi zahtevka?

Ta ugodnost ni potrebna, ker se ne zahteva, da posreduje odvetnik ali tožilec, saj lahko zahtevek vloži oškodovanec sam ali njegov zastopnik.

2.20. Kam moram poslati zahtevek?

Na Ministrstvo za finance.

2.21. Ali obstajajo združenja za pomoč žrtvam, ki lahko ponudijo dodatno pomoč?

Obstajajo uradi za pomoč žrtvam kaznivih dejanj pri sedežih sodišč (16. člen Zakona 35/1995 z dne 11. decembra).

Nadaljnje informacije

Ali obstajajo druge možnosti za pridobitev odškodnine od storilca kaznivega dejanja („compensation orders“)?

Da, obstaja možnost uveljavljanja zahtevka na civilnem sodišču na podlagi civilne odgovornosti.

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Španija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 02-08-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo