Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Slovenija

Zadnja sprememba: 03-05-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Slovenija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja 1.
1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku? 1.1.
1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek? 1.2.
1.3. Kako je potrebno oblikovati zahtevek in kje ga je potrebno vložiti? 1.3.
1.4. Kako je potrebno opredeliti zahtevek (skupno/ali je potrebno opredeliti posamezno vrsto škode)? 1.4.
1.5. Ali lahko imam pravno pomoč pred in/ali tekom postopka? 1.5.
1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka? 1.6.
1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe? 1.7.
2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa 2.
2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa? 2.1.
2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine žrtvam omejena le na določena kazniva dejanja? 2.2.
2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe? 2.3.
2.4. Ali sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla uveljavljajo odškodnino? 2.4.
2.5. Ali je pravica do uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče? 2.5.
2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Slovenije, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji? 2.6.
2.7. Ali je potrebno kaznivo dejanje prijaviti policiji? 2.7.
2.8. Ali je potrebo počakati na na konec preiskave oziroma kazenskega postopka? 2.8.
2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je potrebno odškodnino najprej uveljavljati od storilca? 2.9.
2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru potrebno priložiti zahtevi? 2.10.
2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine? 2.11.
2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino? 2.12.
2.13. Kako se odškodnina vračunava? 2.13.
2.14. Ali je znesek priznane odškodnine limitiran (minimum oziroma maksimum)? 2.14.
2.15. Ali se odškodnina prejeta za isto vrsto škode na podlagi drugega pravnega naslova zniža oziroma upošteva pri odškodnini priznani s strani države? 2.15.
2.16. Ali katere okoliščine vplivajo na višino priznane odškodnine? 2.16.
2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnine? Pod katerimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede teka postopka? Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh? 2.18.
2.19. Ali imam lahko pravno pomč za pripravo zahteve? 2.19.
2.20. Pri katerem organu je potrebno vložiti zahtevo za odškodnino? 2.20.
2.21. Ali kakšne organizacije nudijo tudi nadaljnjo pomoč žrtvam kaznivih dejanj? 2.21.

 

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja

1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku?

Deseto poglavje Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo in 101/05; v nadaljevanju: ZKP) z naslovom "Premoženjskopravni zahtevek" v členih od 100. do 112. ureja pogoje za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku. Predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku lahko poda tisti, ki je upravičen uveljavljati tak zahtevek v pravdi. Premoženjskopravni zahtevek, ki je nastal zaradi kaznivega dejanja, se na predlog upravičencev obravnava v kazenskem postopku, če se s tem ne bi preveč zavlekel ta postopek. Premoženjskopravni zahtevek se lahko tiče povrnitve škode, vrnitve stvari ali razveljavitve določenega pravnega posla.

1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek?

Premoženjskopravni zahtevek se lahko poda najdalj do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Če upravičenec ne poda predloga za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku do vložitve obtožbe, se ga obvesti, da ga lahko poda do konca glavne obravnave (102/2 ZKP).

1.3. Kako je potrebno oblikovati zahtevek in kje ga je potrebno vložiti?

Predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka lahko poda oškodovanec že v kazenski ovadbi (na podlagi prvega odstavka 147. člena ZKP je to pristojni državni tožilec) ali kasneje med postopkom, s posebno vlogo ali na zapisnik pri sodišču, pred katerim teče postopek.

1.4. Kako je potrebno opredeliti zahtevek (skupno/ali je potrebno opredeliti posamezno vrsto škode)?

Tisti, ki je upravičen podati predlog, mora določno označiti svoj zahtevek in predložiti dokaze. Določna označitev premoženjskopravnega zahtevka pomeni, da mora upravičenec svoj zahtevek čimbolj natančno opredeliti glede vrste in višine škode in načina povrnitve.

1.5. Ali lahko imam pravno pomoč pred in/ali tekom postopka?

Ves čas trajanja postopka ima oškodovanec pravico, da si sam izbere pooblaščenca, ki je lahko tudi oseba, ki ni odvetnik.  

Na vrh straniNa vrh strani

1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka?

Sodišče, pred katerim teče postopek, zasliši obdolženca o dejstvih, navedenih v predlogu, in razišče okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev premoženjskopravnega zahtevka. Če bi se s poizvedovanjem o premoženjskopravnem zahtevku preveč zavlekel kazenski postopek, se omeji sodišče na zbiranje tistih podatkov, ki bi jih bilo pozneje nemogoče ali zelo težko ugotoviti (104. člen ZKP).

1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe?

Na predlog upravičenca se sme odrediti v kazenskem postopku po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek, začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka, nastalega zaradi kaznivega dejanja.

2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa

2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa?

Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04; OZ) v 156. členu določa, da za škodo, ki nastane zaradi smrti ali telesne poškodbe kot posledica terorističnih dejanj, ter ob javnih demonstracijah ali manifestacijah, odgovarja država oziroma tisti, ki bi jo po veljavnih predpisih moral preprečiti. V Republiki Sloveniji se je 1. januarja 2006 začel uporabljati Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 101/05; ZOZKD), ki določa pravico do odškodnine žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah.

Na vrh straniNa vrh strani

2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine žrtvam omejena le na določena kazniva dejanja?

ZOZKD v 6. členu določa materialne pogoje za priznanje odškodnine, med katerimi določa, da je bilo proti žrtvi storjeno nasilno naklepno dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, ki se po Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. - prečiščeno besedilo) lahko stori naklepno, z uporabo sile ali s kršitvijo spolne nedotakljivosti in za katero se sme izreči zapor nad eno leto.

2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe?
Da, zaradi storjenega kaznivega dejanja je morala oseba utrpeti telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine.
2.4. Ali sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla uveljavljajo odškodnino?

Da, v primeru smrti žrtve lahko svojci (osebe, ki jih je umrli preživljal in osebe, ki so imele po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanja) uveljavljajo odškodnino.

2.5. Ali je pravica do uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče?
Formalni pogoj za priznanje odškodnine je, da je žrtev državljan Republike Slovenije ali državljan druge države članice Evropske unije.
2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Slovenije, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Ne, odškodnino je mogoče priznati le, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zračnem plovilu ne glede na to, kje se nahaja ob storitvi kaznivega dejanja.

Na vrh straniNa vrh strani

2.7. Ali je potrebno kaznivo dejanje prijaviti policiji?
Da, dejanje mora biti naznanjeno policiji kot kaznivo dejanje, ki mora na zahtevo prijavitelja izdati o tem potrdilo.
2.8. Ali je potrebo počakati na na konec preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne, žrtev lahko vloži zahtevek ne glede na to, ali je bil kazenski postopek uveden.

2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je potrebno odškodnino najprej uveljavljati od storilca?

Če je proti storilcu uveden kazenski postopek, je žrtev dolžna uveljavljati premoženjskopravni zahtevek v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek in o tem obvestiti komisijo, ki je pristojni organ odločanja o odškodnini na podlagi ZOZKD.

2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru potrebno priložiti zahtevi?

Žrtev ima pravico do odškodnine, ne glede na to, ali je storilec dejanja znan, in ne glede na to, ali je bila kazenski postopek uveden.

2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine?

Zahteva mora biti vložena najpozneje v 6 mesecih od dneva storitve kaznivega dejanja, za katero se uveljavlja odškodnina. Če žrtev zaradi telesnih poškodb ni sposobna vložiti zahteve v tem roku, mora zahtevo vložiti najpozneje v 3 mesecih od dneva, ko so prenehali obstajati razlogi, zaradi katerih ni mogela vložiti zahteve, najpozneje pa v 5 letih od dneva storitve dejanja.

Na vrh straniNa vrh strani

2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino?

Na podlagi ZOZKD je mogoče uveljavljati odškodnino za naslednje vrste škode:

telesne bolečine ali okvaro zdravja, duševne bolečine, izgubljeno preživljanje, stroške v zvezi z zdravljenjem, pogrebne stroške in škodo za uničene stvari.

2.13. Kako se odškodnina vračunava?

Pri višini odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja se upoštevajo okoliščine posameznega primera, stopnja bolečine zaradi poškodbe ali okvare zdravja, trajanje bolečin in ZOZKD za to vrsto škode določa shemo. Glede ostalih vrst priznane škode pa ZOZKD napotuje na zakonske predpise, ki v Republiki Sloveniji urejajo te pravice.

2.14. Ali je znesek priznane odškodnine limitiran (minimum oziroma maksimum)?
Za posamezno vrste priznane škode na podlagi ZOZKD je določen maksimum.
2.15. Ali se odškodnina prejeta za isto vrsto škode na podlagi drugega pravnega naslova zniža oziroma upošteva pri odškodnini priznani s strani države?

Odškodnina, določena za posamezno vrsto škode po ZOZKD, se zmanjša za nadomestila, povračila in vsa druga izplačila, ki jih je za isto vrsto škode upravičenec prejel na katerikoli drugi podlagi.

2.16. Ali katere okoliščine vplivajo na višino priznane odškodnine?

Pri odločanju o višini odškodnine se upošteva tudi ravnanje žrtve ob dejanju in po njem, njegov prispevek k nastanku in obsegu škode. Če so podane te okoliščine, se odškodnina ustrezno zniža ali zavrne skladu z določili Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04; OZ).

2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnine? Pod katerimi pogoji?

Ne.

2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede teka postopka? Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh?

O možnostih in pogojih za uveljavljanje pravic na podlagi ZOZKD žrtvam kaznivih dejanj, ki nameravajo uveljavljati odškodnino, daje vse potrebne informacije policija in Ministrstvo za pravosodje.

2.19. Ali imam lahko pravno pomč za pripravo zahteve?

Da, žrtev ima lahko ves čas trajanja postopka pooblaščenca.

2.20. Pri katerem organu je potrebno vložiti zahtevo za odškodnino?

Zahtevo za uveljavljanje odškodnine je potrebno vložiti pisno na obrazcu pri:

Ministrstvo za pravosodje

Župančičeva 3

1000 Ljubljana, Slovenia

E-mail: gp.mp@gov.si

2.21. Ali kakšne organizacije nudijo tudi nadaljnjo pomoč žrtvam kaznivih dejanj?

Oškodovanci oziroma žrtve kaznivih dejanj lahko dobijo potrebne podatke na spletnih straneh http://www.policija.si/. Tudi številne nevladne organizacije nudijo nadaljnjo pomoč žrtvam kaznivih dejanj (društvo Beli obroč, Ključ, Društvo za nenasilno komuniciranje, ženska svetovalnica).  

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Slovenija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 03-05-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo