Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Portugalska

Zadnja sprememba: 22-02-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Portugalska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja 1.
1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku? 1.1.
1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek? 1.2.
1.3. Kako je treba uveljavljati zahtevek in kje ga je treba vložiti? 1.3.
1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (skupno in/ali po posameznih vrstah škode)? 1.4.
1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali tekom postopka? 1.5.
1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka? 1.6.
1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe? 1.7.
2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa 2.
2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa? 2.1.
2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe? 2.3.
2.4. Ali lahko sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla, uveljavljajo odškodnino? 2.4.
2.5. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče? 2.5.
2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Portugalske, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji? 2.6.
2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahteve počakati na konec preiskave oziroma kazenskega postopka? 2.8.
2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od storilca? 2.9.
2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru treba priložiti zahtevi? 2.10.
2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine? 2.11.
2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino? 2.12.
2.13. Kako se odškodnina izračunava? 2.13.
2.14. Ali je znesek priznane odškodnine omejen (minimum oziroma maksimum)? 2.14.
2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo na podlagi drugega pravnega naslova (npr. zavarovanja), odšteje od odškodnine, priznane s strani države? 2.15.
2.16. Ali lahko kakšne druge okoliščine, npr. lastno vedenje v zvezi z dogodkom, na podlagi katerega je nastala poškodba, vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine? 2.16.
2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Pod katerimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede poteka postopka? Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh ali posebnih linijah za pomoč? 2.18.
2.19. Ali sem upravičen do pravne pomoči za pripravo zahteve? 2.19.
2.20. Pri katerem organu je treba vložiti zahtevo za odškodnino? 2.20.
2.21. Ali obstajajo organizacije za pomoč žrtvam, ki nudijo nadaljnjo pomoč? 2.21.

 

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja

1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku?

Oškodovanec, torej oseba, ki je bila oškodovana zaradi kaznivega dejanja, lahko vloži civilnopravni odškodninski zahtevek, tudi če ni ali ne more biti zasebni tožnik (vloga v postopku, ki jo lahko prevzame žrtev, njeni dediči, pravni zastopniki ali kdor koli pri nekaterih vrstah kaznivih dejanj, kot so kazniva dejanja zoper mir in človeštvo, pomoč pri storitvi kaznivega dejanja ali odrekanje pravne varnosti, in vključuje pridružitev civilne tožbe kazenskemu postopku).

Javno tožilstvo je odgovorno za vložitev civilnopravnega odškodninskega zahtevka v imenu države, oseb in interesov, ki jih mora zastopati v skladu z zakonom.

Vloga oškodovanca v postopku je omejena na zagotavljanje dokazov v podporo odškodninskemu zahtevku.

Zahtevek za odškodnino zaradi kaznivega dejanja je treba vložiti v okviru ustreznega kazenskega postopka; vloži se lahko ločeno pred civilnim sodiščem, samo če:

  1. v kazenskem postopku v osmih mesecih od prijave kaznivega dejanja ni bila vložena obtožnica ali če v tem času postopek ni napredoval;
  2. je bil kazenski postopek opuščen ali začasno prekinjen ali pa je zastaral pred glavno obravnavo;
  3. postopek temelji na zasebni tožbi ali obtožbi;
  4. ob vložitvi obtožbe škoda še ni bila očitna, ni bila znana ali ni bil znana v celoti;
  5. kazenska sodba ni vključevala odločitve o odškodninskem zahtevku zaradi narave zadevnih vprašanj in značilnosti kazenskega postopka v primerih, pri katerih zakon kazenskim sodiščem omogoča, da jim o teh zahtevkih ni treba odločati;
  6. se uveljavlja zahtevek do obtoženca in drugih oseb z izključno civilnopravno odgovornostjo ali samo do teh oseb, kadar je obtoženec stranka v postopku v glavni stvari;
  7. se lahko zahtevek zaradi svoje vrednosti vloži pri sodišču v senatu več sodnikov, medtem ko mora kazenski postopek potekati pred enim sodnikom;
  8. kazenski postopek poteka kot pospešeni ali posebej pospešeni postopek;
  9. oškodovanec ni bil obveščen o možnosti uveljavljanja civilnopravnega zahtevka v kazenskem postopku ali ni prejel obvestila o tem.

V zvezi s tem si poglejte tudi temo Predložitev zadeve sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek?

Če ste upravičeni do uveljavljanja civilnopravnega odškodninskega zahtevka, morate svojo namero v zvezi s tem sporočiti pred zaključkom preiskovalne faze postopka. Potem boste obveščeni o odločitvi sodišča glede vložitve obtožbe oziroma obtožnice, da boste lahko, če to želite, predložili ustrezno pripravljen zahtevek v roku 20 dni. Če niste sporočili, da nameravate vložiti odškodninski zahtevek, ali niste dobili obvestila, kot je navedeno zgoraj, lahko vložite zahtevek v roku 10 dni po datumu, ko je obtoženec obveščen o odločitvi sodišča glede vložitve obtožbe ali obtožnice.

Kadar zahtevek vlaga javno tožilstvo ali zasebni tožnik, se vloži z obtožnico ali v roku, določenem za to.

1.3. Kako je treba uveljavljati zahtevek in kje ga je treba vložiti?

Za odškodninski zahtevek ne veljajo posebne formalne zahteve in se lahko predloži v obliki dokumentacije, ki vsebuje izjavo, v kateri je opredeljena škoda, in dokazila o škodi. Zahtevku so ponavadi priloženi dvojniki za obtožence in tajnika.

Treba ga je predložiti sodišču, ki je pristojno za odločanje o kaznivem dejanju.

1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (skupno in/ali po posameznih vrstah škode)?

Pri uveljavljanju civilnopravnega odškodninskega zahtevka morate opredeliti posamezne vrste povzročene škode in njihove vzroke ter navesti skupno vrednost zahtevka.

1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali tekom postopka?

Pravna pomoč se lahko dodeli na kateri koli stopnji postopka, če so izpolnjene zakonske zahteve in če se upoštevajo ustrezne formalnosti, kakor je navedeno v informacijah o tej temi.

Na vrh straniNa vrh strani

1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka?

Sprejemljivi so vsi primerni načini za dokazovanje domnevnih dejstev in podporo odločitvi v zadevi, če so pravno veljavni, bistveni in ustrezni kot dokazi ter jih je mogoče zagotoviti. Zlasti so sprejemljiva dokumentarna dokazila, priznanja strank in izjave strokovnjakov ter prič.

1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe?

Razen imenovanja odvetnika v skladu s sistemom pravne pomoči ni posebnih oblik pomoči. Imenovani odvetnik ima posebno strokovno znanje in mora opraviti dejanja v postopku, ki so potrebna, da se zagotovi izvršitev.

2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa

2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa?

V skladu s portugalsko zakonodajo lahko žrtve določenih kaznivih dejanj uveljavljajo odškodnino od države.

2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj?

Sistem odškodnin velja samo za žrtve kaznivih dejanj, pri katerih gre za namerno nasilno dejanje.

Država lahko izplača predujem za odškodnino žrtvam nasilja v družini samo za kaznivo dejanje grdega ravnanja med zakonci in osebami, ki živijo v zunajzakonski skupnosti.

2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe?

Državno odškodnino lahko prejmejo samo žrtve s hudimi telesnimi poškodbami in osebe, ki imajo pravico do vzdrževanja v primeru smrti žrtve. Da je poškodba lahko zajeta s tem sistemom, mora povzročiti trajno nezmožnost za delo, začasno popolno nezmožnost za delo za vsaj trideset dni ali smrt.

Na vrh straniNa vrh strani

Zaradi povzročene škode se morajo bistveno poslabšati življenjske razmere žrtve ali oseb, ki imajo pravico do vzdrževanja.

Pri žrtvah družinskega nasilja sistem zajema izgube zaradi fizičnega ali psihičnega zlorabljanja.

2.4. Ali lahko sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla, uveljavljajo odškodnino?

V primeru smrti žrtve lahko osebe, upravičene do vzdrževanja v skladu s civilnim pravom, zaprosijo za državno odškodnino.

Da bi lažje opredelili, kdo so te osebe, je treba opozoriti, da morajo za vzdrževanje plačevati v tem vrstnem redu:

  1. zakonci ali bivši zakonci;
  2. potomci;
  3. sorodniki v ravni črti;
  4. bratje in sestre;
  5. tete in strici, dokler je vzdrževana oseba mladoletna; in
  6. očim ali mačeha za mladoletnike, za katere sta skrbela v času, ko je zakonec umrl. Poleg tega ima pravico, da zaprosi za vzdrževanje iz premoženja umrlega, vsak, ki je pred smrtjo neporočene ali ločene osebe s to osebo živel v zunajzakonski skupnosti več kot dve leti.

2.5. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče?

Ne. Vse žrtve s hudimi telesni poškodbami zaradi naklepnega nasilnega dejanja, storjenega na portugalskem ozemlju ali na krovu portugalskih ladij ali letal, lahko izkoristijo sistem odškodnin.

Vendar to ne velja za kazniva dejanja v tujini, za katera sistem odškodnin, opisan v tem dokumentu, velja samo, če ima oseba, ki je utrpela škodo, portugalsko državljanstvo in ni upravičena do odškodnine od države, na katere ozemlju je utrpela to škodo.

Na vrh straniNa vrh strani

2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Portugalske, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Da, pod pogoji, navedenimi v odgovoru na prejšnje vprašanje.

2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji?

Trenutna zakonodaja tega ne zahteva izrecno.

V primeru nasilja v družini mora obstajati prijava ali uradno poročilo.

2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahteve počakati na konec preiskave oziroma kazenskega postopka?

To ni pogoj.

2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od storilca?

Odškodnino je treba najprej skušati dobiti od storilca, ker lahko žrtve dobijo odškodnino od države samo, če nadomestila škode niso mogle dobiti z izvršitvijo kazni po civilnopravnem odškodninskem zahtevku. Ta pogoj se opusti, če se lahko upravičeno pričakuje, da storilec kaznivega dejanja in nobene druge osebe s civilnopravno odgovornostjo žrtvi ne bodo povrnile škode, in ni mogoče zagotoviti učinkovite in ustrezne odškodnine iz drugih virov.

2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru treba priložiti zahtevi?

Da, zgoraj navedeno odškodnino je mogoče zahtevati, tudi če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni bil obtožen ali spoznan za krivega.

Na vrh straniNa vrh strani

Zahtevo bo proučil odbor in sprejel vse ukrepe, za katere meni, da so uporabni za ta namen, vključno z:

  1. zaslišanjem vlagateljev in oseb, ki so odgovorne za izplačilo odškodnine;
  2. zahtevo po predložitvi dvojnikov pritožb in obvestil o dejstvih glede kaznivega dejanja in
  3. zahtevo po informacijah o poklicnem, finančnem ali socialnem položaju oseb, ki so odgovorne za povrnitev škode od katere koli fizične ali pravne osebe ali katerega koli vladnega urada.

V tem primeru se morajo dokazi osredotočiti na dejanski obstoj kaznivega dejanja.

2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine?

Da, rok je določen. Zahteve je treba predložiti v enem letu od dne, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje, drugače pravica do odškodnine poteče. Če se je začel kazenski postopek, se lahko rok podaljša na eno leto po izreku odločbe, s katero se zaključi postopek. Minister za pravosodje lahko zahteve sprejme po izteku roka, če zahteva ni bila pravočasno predložena zaradi upravičenih psiholoških ali materialnih okoliščin.

Zahteve po odškodnini zaradi škode, ki jo je povzročilo družinsko nasilje, je treba predložiti v šestih mesecih, vendar jih lahko kasneje sprejme minister za pravosodje pod enakimi pogoji, kot so navedeni zgoraj.

2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino?

Odškodnino je mogoče uveljavljati samo za premoženjsko škodo, ki je nastala zaradi poškodbe.

2.13. Kako se odškodnina izračunava?

Odškodnina se izračuna v skladu z merili, ki temeljijo na pravičnosti. Med drugim se upoštevajo obseg škode, stopnja poslabšanja življenjskih razmer žrtve ali oseb, upravičenih do vzdrževanja, vedenje žrtve ali vlagatelja in zneski, pridobljeni iz drugih virov.

Na vrh straniNa vrh strani

2.14. Ali je znesek priznane odškodnine omejen (minimum oziroma maksimum)?

Da, odškodnine, ki jih lahko dodeli država, so omejene.

2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo na podlagi drugega pravnega naslova (npr. zavarovanja), odšteje od odškodnine, priznane s strani države?

Upoštevajo se vsi zneski, prejeti od drugih virov, zlasti storilca kaznivega dejanja ali sistema socialne varnosti. Vendar pa se osebno življenjsko ali nezgodno zavarovanje odšteje samo, če to zahteva načelo pravičnosti.

Če žrtev prejme učinkovito odškodnino ali nadomestilo za izgubo iz katerega koli vira, potem ko je državna odškodnina že izplačana, mora minister za pravosodje glede na mnenje zgoraj navedenega odbora zahtevati celotno ali delno poplačilo prejetih zneskov.

2.16. Ali lahko kakšne druge okoliščine, npr. lastno vedenje v zvezi z dogodkom, na podlagi katerega je nastala poškodba, vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine?

Da. Državna pomoč se lahko zmanjša ali zavrne glede na vedenje žrtve ali vlagatelja pred in med dogodki ter po njih, glede na njegove povezave s storilcem kaznivega dejanja in okoljem, ali če je njegovo vedenje v nasprotju s čutom za pravičnost ali javnim redom.

2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Pod katerimi pogoji?

V nujnih primerih lahko zahtevate predujem za odškodnino, ki jo je treba še določiti; predujem ne sme presegati četrtine najvišjega možnega zneska.

Na vrh straniNa vrh strani

Za žrtve nasilja v družini se znesek predujma določi tako, da se upoštevajo resne finančne težave zaradi kaznivega dejanja, in v obdobju treh mesecev mesečno ne sme presegati zneska, enakovrednega nacionalni minimalni plači, obdobje pa se lahko podaljša še za tri mesece ali v primeru skrajnih težav še za šest mesecev.

2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede poteka postopka? Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh ali posebnih linijah za pomoč?

Odškodnino odobri država na zahtevo oseb, ki so do nje upravičene, uporaba posebnih obrazcev pa ni potrebna. Vendar pa so obrazci na voljo brezplačno pri Comissão para a Instrução dos Pedidos de Indemnização às Vítimas de Crimes Violentos (Odbor za preverjanje zahtev za odškodnine žrtvam nasilnih kaznivih dejanj) pri Escadinhas de S. Crispim, n.º 7, 1149-049; e-poštni naslov je: josé.duarte@tac.mj.pt.

Lizbona

Dodatno pomoč je mogoče dobiti pri Portugalski zvezi za podporo žrtvam: spletna stran: http://www.apav.pt português; e pošta: apav.sede@apav.pt; tel.: +351 707 2000 77 (med tednom od 10.00 do 13.00 in od 14.00 do 17.00).

Dodatne informacije lahko najdete na spletni strani:

http://www.portaldocidadao.pt/PORTAL/entidades/MJ/MJU/ português

Na vrh straniNa vrh strani

Za žrtve nasilja v družini je 24 ur na dan na voljo telefonska številka za pomoč. Gre za anonimno in zaupno storitev, ki žrtvam zagotavlja svetovanje, informacije o njihovih pravicah in o tem, kje lahko dobijo podporo.

Ta številka je +351 800 202 148.

Žrtve nasilja v družini lahko informacije najdejo tudi na naslednji spletni strani:

http://www.portaldocidadao.pt/PORTAL/entidades/PCM/CIDM/ português

2.19. Ali sem upravičen do pravne pomoči za pripravo zahteve?

Pravna pomoč je na voljo za vse sodne postopke ne glede na njihovo obliko. To velja z ustreznimi spremembami tudi za postopke v zvezi z upravnimi prekrški.

Ker se zahteve za državno odškodnino ne predložijo sodišču ali v okviru postopkov v zvezi z upravnimi prekrški, pravna pomoč za pripravo zahteve ni na voljo.

Vendar pa je treba poudariti, da za pripravo zahteve ni stroškov, saj so zahtevani dokumenti (potrdila) brezplačni.

Več informacij v zvezi s tem je v temi Pravna pomoč.

2.20. Pri katerem organu je treba vložiti zahtevo za odškodnino?

Zahteve za državno odškodnino je treba poslati Odboru za preverjanje zahtev za odškodnine žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, vendar jih je treba nasloviti na ministra za pravosodje. Odbor ima sedež v Lizboni na naslovu, navedenem v točki 2.18, v prostorih generalnega sekretariata Ministrstva za pravosodje.

2.21. Ali obstajajo organizacije za pomoč žrtvam, ki nudijo nadaljnjo pomoč?

Da. Obstaja zgoraj navedena Portugalska zveza za podporo žrtvam (APAV).

Nadaljnje informacije

Dodatne informacije lahko najdete na naslednjih spletnih straneh:

http://www.apav.pt português- Portugalska zveza za podporo žrtvam

http://www.iacrianca.pt português - Zavod za pomoč otrokom

http://www.cidm.pt português - Komisija za enakost in pravice žensk

http://www.portaldocidadao.pt/PORTAL/entidades/PCM/ CIDM/ português - Nasilje v družini

http://mulher.sapo.pt/J92/276923.html português - Zveza žensk proti nasilju

http://www.mj.gov.pt/ English - português - Ministrstvo za pravosodje

http://www.dgsi.pt português - Pravne zbirke podatkov

http://www.dgaj.mj.pt português - Generalni direktorat za pravosodje (ki med drugim zagotavlja kontaktne podatke sodišč in informacije o njihovi ozemeljski pristojnosti)

http://www.oa.pt/ português - Odvetniška zbornica

http://dre.pt/ português - Spletna zbirka podatkov o zakonodaji (vsebuje zakonodajo, objavljeno v seriji I Uradnega lista od leta 1962)

http://www.gnr.pt português - Republikanska nacionalna garda (vojaška policija)

http://www.psp.pt português - Policija

http://www.policiajudiciaria.pt English - português - Kriminalistična policija

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Portugalska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 22-02-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo