Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Nizozemska

Zadnja sprememba: 10-10-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Nizozemska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Nadomestilo v obliki denarne odškodnine s strani storilca 1.
1.1. Pod katerimi pogoji je mogoče vložiti odškodninski zahtevek med sojenjem storilcu (kazenski postopek)? 1.1.
1.2. Na kateri stopnji postopka je treba vložiti zahtevek? 1.2.
1.3. Kako in kje je treba vložiti zahtevek? 1.3.
1.4. Kaj je treba navesti v zahtevku (skupni znesek in/ali posamezne postavke)? 1.4.
1.5. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč pred postopkom in/ali med njim? 1.5.
1.6. Kakšne dokaze je treba predložiti za podkrepitev zahtevka? 1.6.
1.7. Če sodišče dodeli odškodnino, ali lahko žrtev kaznivega dejanja dobi kakršno koli posebno pomoč za izvršitev sodne odločbe zoper storilca? 1.7.
2. Odškodnina s strani države ali javnega organa 2.
2.1. Ali je mogoče prejeti odškodnino s strani države ali javnega organa? 2.1.
2.2. Ali je ta možnost na voljo le žrtvam posebnih kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je ta možnost na voljo le žrtvam kaznivih dejanj, ki so utrpele posebne vrste škode? 2.3.
2.4. Ali lahko prejmejo odškodnino sorodniki ali vzdrževane osebe umrle žrtve kaznivega dejanja? 2.4.
2.5. Ali je možnost prejemanja odškodnine omejena le na osebe s posebnim državljanstvom ali osebe, ki prebivajo v posamezni državi? 2.5.
2.6. Ali je mogoče vložiti odškodninski zahtevek na Nizozemskem, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če da, pod kakšnimi pogoji? 2.6.
2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba pred vložitvijo prošnje počakati na ugotovitve policijske preiskave ali kazenskega postopka? 2.8.
2.9. Če je storilec znan, ali je treba za prejem odškodnine storilcu najprej soditi? 2.9.
2.10. Ali je mogoče prejeti odškodnino, če storilec ni znan ali obsojen? Če da, kakšen dokaz je treba predložiti za utemeljitev prošnje? 2.10.
2.11. Ali obstaja rok za vložitev prošnje za odškodnino? 2.11.
2.12. Za kakšno škodo je mogoče prejeti odškodnino? 2.12.
2.13. Kako se izračuna odškodnina? 2.13.
2.14. Ali je določen najnižji in/ali najvišji znesek, ki se lahko dodeli? 2.14.
2.15. Ali se prejeta odškodnina ali odškodnina, ki se jo lahko dobi, za isto škodo pri drugih virih (na primer zavarovalnina) odšteje od državne odškodnine? 2.15.
2.16. Ali obstajajo kakšna druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejemanja odškodnine ali način izračuna odškodnine, kot je ravnanje prosilca v zvezi s škodnim dogodkom? 2.16.
2.17. Ali je mogoče prejeti odškodnino vnaprej? Če da, pod kakšnimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje je mogoče dobiti potrebne obrazce in nadaljnje informacije o tem, kako je treba vložiti prošnjo? Ali je na voljo posebna telefonska številka za pomoč ali spletna stran, ki jo je mogoče uporabiti? 2.18.
2.19. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč za vložitev prošnje? 2.19.
2.20. Kam je treba poslati prošnjo? 2.20.
2.21. Ali obstajajo kakršne koli organizacije za podporo žrtvam, kjer je na voljo dodatna pomoč? 2.21.

 

1. Nadomestilo v obliki denarne odškodnine s strani storilca

Obstajajo različne možnosti za pridobitev odškodnine od storilca:

  • če policija obravnava kaznivo dejanje: s pomočjo policije;
  • če urad državnega tožilca obravnava kaznivo dejanje: s pomočjo državnega tožilca;
  • če kazenska sodišča obravnavajo kaznivo dejanje: z odredbo sodnika med obravnavo zadeve;
  • v drugih primerih (tudi če je zadeva zavrnjena) s postopki pred sodnikom civilnega sodišča. Pravzaprav so to redni civilni postopki. Informacije o tem so na strani „Vložitev tožbe pri sodišču – Nizozemska“.
1.1. Pod katerimi pogoji je mogoče vložiti odškodninski zahtevek med sojenjem storilcu (kazenski postopek)?

Zahtevek žrtve mora biti preprost. To pomeni, da mora biti sodnik sposoben ugotoviti škodo in njen obseg brez pretiranih preiskav. Razen tega mora biti škoda neposredna posledica kaznivega dejanja, storjenega zoper žrtev. Storilec mora biti za to dejanje obtožen pri državnem tožilcu (in sodnik mora presoditi, da je obtožba dokazana). Ni pomembno, ali gre za kaznivo dejanje ali prekršek.

Zato da lahko zahtevek obravnava sodnik kazenskega sodišča, mora biti torej preprost (lahko dokazljiv). Žrtev ali sodišče lahko razdelita zahtevek na preprosti in zapleteni del. Sodnik kazenskega sodišča lahko obravnava preprosti del. Žrtev mora zagovarjati zapleteni del zahtevka pred sodnikom na civilnem sodišču. Odškodnina se lahko zahteva za materialno škodo in duševno trpljenje; znesek je načeloma neomenjen. Povzročena škoda mora biti podprta s pisnimi dokazi. Urad za podporo žrtvam (glejte 2.21) lahko zagotovi pomoč pri vložitvi takšnega zahtevka.

Na vrh straniNa vrh strani

1.2. Na kateri stopnji postopka je treba vložiti zahtevek?

Prošnjo je treba poslati uradu državnega tožilca pred začetkom obravnave na sodišču prve stopnje (v vsakem primeru preden državni tožilec pripravi uradno obtožnico). Žrtve, ki povedo policiji, da želijo odškodnino, takoj dobijo od urada državnega tožilca obrazec za prijavo škode, kamor ga morajo tudi poslati.

1.3. Kako in kje je treba vložiti zahtevek?

Z izpolnitvijo obrazca za prijavo škode – glejte odgovor na vprašanje 1.2. Oškodovancu se ni treba udeležiti obravnave.

1.4. Kaj je treba navesti v zahtevku (skupni znesek in/ali posamezne postavke)?

Sodnik mora iz pisnega dokumenta vlagatelja zahtevka razbrati, da je zahtevek upravičen in kakšno vsoto zahteva vlagatelj. Sodnik mora biti tudi sposoben oceniti, ali je znesek razumen.

1.5. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč pred postopkom in/ali med njim?

Oškodovanec ima možnost, da ga zastopa odvetnik. Nadaljnje informacije so na strani „Pravna pomoč – Nizozemska“.

1.6. Kakšne dokaze je treba predložiti za podkrepitev zahtevka?

Predložiti je treba naslednje listinske dokaze: račune/potrdila o nakupu, izjave delodajalcev, zdravniška spričevala itd. Kadar se zahtevani znesek ne more podkrepiti z listinskimi dokazi, mora sodnik oceniti zahtevek v skladu z zakonom.

Na vrh straniNa vrh strani

1.7. Če sodišče dodeli odškodnino, ali lahko žrtev kaznivega dejanja dobi kakršno koli posebno pomoč za izvršitev sodne odločbe zoper storilca?

Kadar sodnik prizna zahtevek, tožnik prejme sodno odločbo. Takšna sodna odločba se lahko izvrši s pomočjo sodnega izvršitelja. Nadaljnje informacije so na strani o izvrševanju sodnih odločb.

Druge možnosti so naslednje:

  • Oddelek 36f Kazenskega zakonika omogoča, da sodnik zahteva od osumljenca, obtoženega za kaznivo dejanje, da plača državi denarni znesek. V skladu s tem oddelkom Zakonika je žrtev upravičena do tega denarja. Ta ukrep mora izvršiti urad državnega tožilca. Osrednji urad za sodno izterjavo (CIJB) v kraju Leeuwarden od storilca prejme denar v imenu urada državnega tožilca.
  • Žrtev dobi odškodnino pod posebnim pogojem, ki ga sodnik določi za storilca.

2. Odškodnina s strani države ali javnega organa

2.1. Ali je mogoče prejeti odškodnino s strani države ali javnega organa?

To je mogoče le v primerih namerno storjenih nasilnih kaznivih dejanj, katerih posledica je huda poškodba ali smrt. Žrtve (ali njihovi najbližji sorodniki) lahko zaprosijo za plačilo pri Skladu za odškodnino žrtvam nasilnih kaznivih dejanj.

2.2. Ali je ta možnost na voljo le žrtvam posebnih kaznivih dejanj?

Sklad za odškodnino žrtvam nasilnih kaznivih dejanj lahko plača le v primeru namerno storjenega nasilnega kaznivega dejanja, zaradi katerega je žrtev umrla ali je doživela hudo telesno poškodbo in/ali duševno trpljenje. Prošnjo za plačilo lahko predloži žrtev ali, v primeru smrti, najbližji sorodnik žrtve. Imetnik pooblastila za zastopanje ali zakoniti zastopnik (eden od staršev ali skrbnik) lahko vloži prošnjo v imenu žrtve. Urad za pomoč žrtvam lahko pridobi nadaljnje informacije in zagotovi podporo pri vložitvi takšne prošnje.

Na vrh straniNa vrh strani

2.3. Ali je ta možnost na voljo le žrtvam kaznivih dejanj, ki so utrpele posebne vrste škode?

Da. Škoda, ki je posledica kaznivega dejanja, mora biti resne narave, z resnimi posledicami. To velja za telesno poškodbo in duševno trpljenje. Hude poškodbe so naslednje: poškodbe, ki trajajo več kot šest tednov in povzročijo nezmožnost za delo ali nezmožnost za opravljanje vsakodnevnih nalog; poškodbe z dolgotrajnimi ali trajno vidnimi ali funkcionalnimi posledicami (npr. duševni pretres, strah pred zahajanjem v družbo ali močno opazne brazgotine); poškodbe, za katere se objektivno razume, da so ogrozile življenje.

2.4. Ali lahko prejmejo odškodnino sorodniki ali vzdrževane osebe umrle žrtve kaznivega dejanja?

Da, lahko. Vendar je odškodnina za materialno škodo najbližjih sorodnikov omejena na škodo, ki je posledica smrti. To pomeni, da se odškodnina lahko dobi le za škodo, ki nastane zaradi pogrebnih stroškov in izgube sredstev za preživljanje. Pod nekaterimi pogoji so preživeli sorodniki, ki so bili priče kaznivega dejanja, upravičeni do odškodnine za duševni pretres.

2.5. Ali je možnost prejemanja odškodnine omejena le na osebe s posebnim državljanstvom ali osebe, ki prebivajo v posamezni državi?

Državljanstvo žrtve ni pomembno. Vendar zakon določa, da se prošnja sprejme le, če se je kaznivo dejanje zgodilo na Nizozemskem.

2.6. Ali je mogoče vložiti odškodninski zahtevek na Nizozemskem, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če da, pod kakšnimi pogoji?

Ne, razen če gre za žrtev namerno storjenega nasilnega kaznivega dejanja na nizozemski ladji v tujini ali letalu zunaj Nizozemske. V tem primeru mora biti kraj stalnega prebivališča žrtve na ozemlju ene od držav članic Evropskih skupnosti. Zato Sklad za odškodnino ne obravnava škode, ki je posledica kaznivih dejanj, ki jih je nizozemski državljan storil zunaj Nizozemske.

Na vrh straniNa vrh strani

2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji?

Prijava ni potrebna, čeprav je zaželena, ker pomaga dokazati, da se je zgodilo nasilno kaznivo dejanje.

2.8. Ali je treba pred vložitvijo prošnje počakati na ugotovitve policijske preiskave ali kazenskega postopka?

Ni treba čakati na ugotovitve policijske preiskave ali kazenskega postopka. Obstaja namreč tveganje za prekoračitev roka za predložitev prošnje Skladu za odškodnino žrtvam nasilnih kaznivih dejanj.

2.9. Če je storilec znan, ali je treba za prejem odškodnine storilcu najprej soditi?

Načeloma mora žrtev od storilca zahtevati odškodnino za povzročeno škodo. Vendar bi bilo nepraktično in nepravično, če bi lahko Sklad za odškodnino žrtvam nasilnih kaznivih dejanj plačal odškodnino le, če bi bil izid takšnega postopka znan. Kadar se izkaže, da ima žrtev malo možnosti za odškodnino, Sklad plača odškodnino.

2.10. Ali je mogoče prejeti odškodnino, če storilec ni znan ali obsojen? Če da, kakšen dokaz je treba predložiti za utemeljitev prošnje?

Žrtev mora dokazati, da škoda obstaja in da je nastala zaradi namerno storjenega nasilnega kaznivega dejanja. Pri vložitvi prošnje se žrtvam pošlje informativni obrazec, na katerega lahko napišejo, kaj se jim je zgodilo in katere poškodbe so utrpele. Ta opis mora biti čim bolj podprt z dokumenti, izjavami (prič) itd.

2.11. Ali obstaja rok za vložitev prošnje za odškodnino?

Prošnjo za odškodnino je treba predložiti v treh letih od datuma nasilnega kaznivega dejanja. Če se ne more razumno pričakovati, da bo oškodovanec vložil prošnjo v tem času, se prošnja vseeno obravnava.

Na vrh straniNa vrh strani

Vendar če se je oškodovanec posvetoval z odvetnikom ali drugim strokovnjakom za pravno pomoč pred iztekom roka, potem se zamujeni rok težje opraviči.

2.12. Za kakšno škodo je mogoče prejeti odškodnino?

Vsaka škoda, ki je posledica kaznivega dejanja, ni upravičena do plačila: le škoda, ki je posledica poškodbe ali smrti. Razen tega Sklad za odškodnino žrtvam nasilnih kaznivih dejanj ne nadomesti celotne škode, ampak plača le na podlagi načel upravičenosti in poštenosti. Plača lahko le, če je bila navedena škoda, njen obseg in povezava s poškodbo. Obstajata dve vrsti škode: materialna škoda in duševno trpljenje. Materialna škoda pomeni finančno škodo, tj. stroške, ki so nastali ali bodo nastali, in prihodek, ki je izgubljen ali bo izgubljen. Primeri za to so: zdravniški stroški, uničena oblačila, bolnišnični računi, nezmožnost za delo itd. Duševno trpljenje pomeni izgubo ali začasno nezmožnost polnega uživanja življenja.

2.13. Kako se izračuna odškodnina?

Glejte odgovore na vprašanji 2. 12 in 2. 14.

2.14. Ali je določen najnižji in/ali najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Od 1. januarja 2003 so pravila naslednja: najvišja plačila so 22 700 EUR za materialno škodo in 9 100 EUR za duševno trpljenje. Najnižje plačilo za duševno trpljenje je 454 EUR. Najvišji znesek se redko plača. Povprečno plačilo je 2 723 EUR (približno 908 EUR za materialno škodo in 1 815 EUR za duševno trpljenje).

Na vrh straniNa vrh strani

2.15. Ali se prejeta odškodnina ali odškodnina, ki se jo lahko dobi, za isto škodo pri drugih virih (na primer zavarovalnina) odšteje od državne odškodnine?

Sklad za odškodnino žrtvam nasilnih kaznivih dejanj zagotovi dodatno plačilo. Plačila v skladu z zakonodajo na področju socialne varnosti se odštejejo od škode. Tudi če kateri sistem zavarovanja plača zavarovalnino, se ta znesek (običajno) odšteje od zneska, ki ga plača Sklad za odškodnino žrtvam nasilnih kaznivih dejanj.

2.16. Ali obstajajo kakšna druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejemanja odškodnine ali način izračuna odškodnine, kot je ravnanje prosilca v zvezi s škodnim dogodkom?

Plačilo se lahko zavrne na podlagi soodgovornosti žrtve. Znesek odškodnine za materialno škodo in duševno trpljenje se lahko tudi zmanjša. Vprašanje je, ali so bile žrtve nepotrebno izpostavljene okoliščinam, v katerih bi lahko pričakovale in so morale pričakovati, da bi storilec z njimi ravnal nasilno (sokrivda).

2.17. Ali je mogoče prejeti odškodnino vnaprej? Če da, pod kakšnimi pogoji?

Lahko se dovoli plačilo vnaprej (začasno plačilo). Plačilo vnaprej se dovoli le, če je oškodovanec zaprosil zanj in je dokazal, da je to njuno.

2.18. Kje je mogoče dobiti potrebne obrazce in nadaljnje informacije o tem, kako je treba vložiti prošnjo? Ali je na voljo posebna telefonska številka za pomoč ali spletna stran, ki jo je mogoče uporabiti?

Obrazec za prošnjo/obrazec za poročilo (in nadaljnje informacije) je na voljo pri Skladu za odškodnino žrtvam nasilnih kaznivih dejanj (telefon: +31 70 4142000). Informacije so na voljo tudi na spletni strani: www.schadefonds.nl Nederlands, na kateri se lahko odda tudi prošnja za plačilo. Obrazci se lahko naročijo tudi po elektronski pošti na naslovu: info@schadefonds.nl. Uslužbenci Urada za pomoč žrtvam (glejte odgovor na vprašanje 2. 21) lahko pomagajo izpolniti obrazec za prošnjo/obrazec za poročilo.

Na vrh straniNa vrh strani

2.19. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč za vložitev prošnje?

Načeloma se oškodovancu pošlje obrazec za poročilo na zahtevo. Če ima oškodovanec zastopnika (npr. odvetnika), vsi stiki potekajo prek njega.

2.20. Kam je treba poslati prošnjo?

Schadefonds Geweldsmisdrijven (Sklad za odškodnino žrtvam nasilnih kaznivih dejanj),

Postbus 1947,

2280 DX Rijswijk,

Nederland.

2.21. Ali obstajajo kakršne koli organizacije za podporo žrtvam, kjer je na voljo dodatna pomoč?

Žrtve kaznivih dejanj in prometnih nesreč lahko dobijo informacije in podporo pri Ustanovi za podporo žrtvam na Nizozemskem, ki ima približno 75 lokalnih pisarn v 13 regijah. Žrtve se najprej obrnejo na Ustanovo za podporo žrtvam. Zagotovljena pomoč vključuje praktično, pravno in čustveno podporo. Če so zadeve pravno zapletene ali je potrebna dodatna psihosocialna nega, Ustanova za podporo žrtvam napoti zadevo na druge organe (urade za pravno pomoč, socialno delo, duševno zdravje itd.). Storitve Ustanove so brezplačne.

Več informacij (vključno z naslovi) je na spletni strani „Podpora žrtvam na Nizozemskem“ Nederlands.

Za informacije o kazenski zadevi se lahko žrtve obrnejo na Informacijsko točko za žrtve. Vsako okrožje ima takšno informacijsko točko (včasih z drugim imenom), kjer so na voljo informacije policije in urada državnega tožilca. Prek Informacijske točke za žrtve je v nekaterih okrožjih možen tudi stik z Organizacijo za podporo žrtvam in Uradom za pravno pomoč. Nadaljnje informacije so na voljo na spletni strani „Urad državnega tožilca“ English - Nederlands.

Nadaljnje informacije

  • Če je škoda v odškodninskem zahtevku zavarovana, se odškodnina lahko zahteva od ustrezne zavarovalnice.

    Prebivalcem Nizozemske lahko ustanove socialne varnosti zagotovijo nadaljnjo možnost za pridobitev odškodnine za del škode.

  • Ustrezne spletne strani:

    - Sklad za odškodnino žrtvam nasilnih kaznivih dejanj Nederlands

    - Nacionalni urad za podporo žrtvam na Nizozemskem Nederlands

    - Urad državnega tožilca English - Nederlands

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Nizozemska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 10-10-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo