Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Luksemburg

Zadnja sprememba: 19-02-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Luksemburg

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja 1.
1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku? 1.1.
1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek? 1.2.
1.3. Kako je treba uveljavljati zahtevek in kje ga je treba vložiti? 1.3.
1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (skupno in/ali po posameznih vrstah škode)? 1.4.
1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali tekom postopka? 1.5.
1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka? 1.6.
1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe? 1.7.
2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa 2.
2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa? 2.1.
2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe? 2.3.
2.4. Ali lahko sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla, uveljavljajo odškodnino? 2.4.
2.5. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče? 2.5.
2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Luksemburga, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji? 2.6.
2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahteve počakati na konec preiskave oziroma kazenskega postopka? 2.8.
2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od storilca? 2.9.
2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru treba priložiti zahtevi? 2.10.
2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine? 2.11.
2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino? 2.12.
2.13. Kako se odškodnina izračunava? 2.13.
2.14. Ali je znesek priznane odškodnine omejen (minimum oziroma maksimum)? 2.14.
2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo na podlagi drugega pravnega naslova (npr. zavarovanja), odšteje od odškodnine, priznane s strani države? 2.15.
2.16. Ali lahko kakšne druge okoliščine, npr. lastno vedenje v zvezi z dogodkom, na podlagi katerega je nastala poškodba, vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine? 2.16.
2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Če lahko, pod katerimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede poteka postopka? Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh ali posebnih linijah za pomoč? 2.18.
2.19. Ali sem upravičen do pravne pomoči za pripravo zahteve? 2.19.
2.20. Pri katerem organu je treba vložiti zahtevo za odškodnino? 2.20.

 

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja

  • Postopek za vložitev odškodninskega zahtevka zunaj kazenskih sodišč je opisan na strani „Predložitev zadeve sodišču“.
  • Pri čezmejnih primerih, pri katerih je bilo kaznivo dejanje na primer storjeno v državi članici, v kateri žrtev ne živi, lahko žrtev odškodninski zahtevek do storilca uveljavlja, kadar to dovoljuje nacionalna zakonodaja.
1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku?

Civilnopravno tožbo lahko vloži vsaka oseba, ki je utrpela škodo zaradi kaznivega dejanja. Žrtev ima na izbiro, da civilnopravni odškodninski zahtevek vključi v kazenski postopek ali pa počaka na izid kazenskega postopka in nato vloži odškodninsko tožbo na civilnem sodišču.

Odškodninski zahtevek v kazenskem postopku se v francoščini imenuje tožba „partie civile“.

1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek?

Žrtev kaznivega dejanja, ki je utrpela škodo, lahko civilnopravni odškodninski zahtevek vloži v kateri koli fazi preiskave ali celo, ko se zadeva že obravnava, do zaključka prvostopenjskega postopka.

Zakon o kazenskih preiskavah žrtvi kaznivega dejanja omogoča tudi, da sproži sodni pregon z vložitvijo neposrednega poziva pri ustreznem kazenskem sodišču. Mnenje sodišč v zvezi s tem je: „Da bi bila oseba upravičena do vložitve neposrednega poziva pri kazenskem sodišču, mora biti izpolnjen pogoj, ki je hkrati tudi zadosten, da je bila osebno oškodovana zaradi kaznivega dejanja, ki je predmet kazenskega postopka, kar pomeni, da mora dokazati, da je bila žrtev kaznivega dejanja, o čemer razsodi sodišče“.

Na vrh straniNa vrh strani

Vendar pa ni mogoče sprožiti sodnega pregona in začeti postopka „partie civile“ pri težjih kaznivih dejanjih. Ovadba tudi ne more sprožiti sodnega pregona, če obstajajo druge ovire (npr. roki zastaranja).

1.3. Kako je treba uveljavljati zahtevek in kje ga je treba vložiti?

Žrtev, ki hoče sprožiti sodni pregon, mora vložiti ovadbo pri preiskovalnem sodniku in ji priložiti civilnopravni zahtevek. Preiskovalni sodnik zabeleži vložitev ovadbe v odredbi, v kateri je določena tudi višina varščine, ki jo mora položiti zasebni tožnik za kritje stroškov tožbe. Ovadba s civilnopravnim zahtevkom je dopustna šele, ko je sodišču plačan znesek, ki ga je določil preiskovalni sodnik.

Če je sodni pregon sprožilo tožilstvo (ali drug zasebni tožnik), lahko žrtev kaznivega dejanja pridruži civilnopravni zahtevek v kateri koli fazi preiskave, tudi če se je obravnava že začela. Ponavadi se zahtevek predloži pisno, ni pa predpisana nobena posebna oblika. Žrtev, ki pridruži civilnopravni zahtevek že sproženemu sodnemu pregonu, je oproščena plačila sodišču.

1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (skupno in/ali po posameznih vrstah škode)?

Namen pridružitve civilnopravnega zahtevka je pridobiti odškodnino za škodo, ki jo je utrpela žrtev. Žrtev mora skladno s tem predstaviti elemente škode, ki jo je utrpela, in sodišču predložiti vse potrebne dokaze.

1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali tekom postopka?

Žrtev, ki izpolnjuje zakonske zahteve, je upravičena do pravne pomoči.

Na vrh straniNa vrh strani

1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka?

Žrtev mora sodišču predložiti vse potrebne dokaze v zvezi z obsegom škode, ki jo je utrpela. Glede na okoliščine bo morda morala prikazati tudi vzročno povezavo med kaznivim dejanjem in škodo, ki jo je utrpela.

1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe?

Sodni organi žrtvi ne pomagajo pri uveljavljanju odločb iz civilnega postopka, vključenih v kazensko sodbo. Žrtev jih mora uveljaviti s pomočjo sodnega izvršitelja.

Vendar pa včasih sodišče, ki izreče pogojno obsodbo, kot pogoj za to obsodbo določi izpolnitev odločbe o odškodnini žrtvam. V tem primeru lahko storilec izgubi pravico do pogojne obsodbe, če žrtvam v celoti ne nadomesti škode.

2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa

2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa?

Z zakonom z dne 12. marca 1984 je bil vzpostavljen sistem državnih odškodnin za določene žrtve, ki so zaradi kaznivega dejanja utrpele telesne poškodbe.

2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj?

Zakon z dne 12. marca 1984 se uporablja, samo če je žrtev utrpela telesne poškodbe zaradi naklepnega kaznivega dejanja. Škoda zaradi kaznivega dejanja iz malomarnosti se torej ne krije.

Na vrh straniNa vrh strani

2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe?

Za upravičenost do odškodnine mora kaznivo dejanje povzročiti „smrt žrtve ali trajno nezmožnost ali popolno nezmožnost opravljanja dela mesec dni ali dlje“, zaradi telesne poškodbe pa se morajo „bistveno poslabšati življenjske razmere; lahko zaradi izgube ali zmanjšanja zaslužka, dodatnih izdatkov, nezmožnosti za opravljanje poklica ali psihičnih ali duševnih motenj“.

2.4. Ali lahko sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla, uveljavljajo odškodnino?

Odškodnino lahko uveljavljajo bližnji sorodniki, če se lahko obravnavajo kot žrtve kaznivega dejanja. Zakon se izrecno sklicuje na primere, pri katerih je kaznivo dejanje povzročilo smrt žrtve in bistveno poslabšalo njene življenjske razmere.

Starši ali bližnji sorodniki pa morajo osebno utrpeti škodo. Zakon se ne uporablja, če na primer starši podedujejo pravice žrtve.

2.5. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče?

Žrtev je upravičena do sistema odškodnin, če 1) ima zakonito in stalno prebivališče v Velikem vojvodstvu, ali 2) če je državljan države članice Sveta Evrope, ali 3) če je bila v času kaznivega dejanja zakonito v Velikem vojvodstvu in je državljan države, ki bi povrnila škodo državljanu Luksemburga, če bi bil žrtev enakega kaznivega dejanja v enakem času in okoliščinah v tej državi.

Na vrh straniNa vrh strani

2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Luksemburga, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Zakon se uporablja, samo če je bila škoda povzročena v Velikem vojvodstvu Luksemburg.

2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji?

Zakon ne določa tega pogoja.

2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahteve počakati na konec preiskave oziroma kazenskega postopka?

Minister za pravosodje ne sme odločati, dokler kazensko sodišče ne izreče pravnomočne sodbe.

Če se mu zadeva predloži pred izrekom sodbe, lahko minister svojo odločitev odloži, dokler sodišče ne izreče pravnomočne sodbe.

2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od storilca?

Odškodnina se lahko izplača v skladu z Zakonom z dne 12. marca 1984, samo če žrtev ni mogla dobiti celotne in primerne odškodnine iz drugega vira.

2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru treba priložiti zahtevi?

Odkritje storilca ni pogoj za uporabo zakonskega sistema. Vendar mora vlagatelj predložiti dokaze, da je bilo kaznivo dejanje dejansko izvršeno in da ne more dobiti odškodnine iz drugega vira.

2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine?

Zahtevke je treba vložiti v roku enega leta od kaznivega dejanja, da so veljavni. Če se storilec sodno preganja, se rok podaljša na eno leto po pravnomočnosti sodbe kazenskega sodišča, ki obravnava zadevo. Vendar pa minister za pravosodje odobri vlagatelju odstopanje od tega roka, če lahko vlagatelj dokaže osebne ali materialne okoliščine, zaradi katerih ne more vložiti zahtevka v določenem roku (npr. ker je bila naročena izvedenska ocena, da se določi raven škode, ki jo je utrpela žrtev).

Na vrh straniNa vrh strani

2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino?

Odškodnina se lahko uveljavlja samo za telesne poškodbe.

2.13. Kako se odškodnina izračunava?

Vse zahtevke prouči odbor, v katerem so sodnik, višji državni uslužbenec Ministrstva za pravosodje in član odvetniške zbornice. Odbor povabi vlagatelja in mu omogoči, da predstavi svoja stališča. Odbor izrazi mnenje o upravičenosti zahtevka in znesku odobrene odškodnine glede na raven poslabšanja življenjskih razmer vlagatelja v skladu z zadnjim odstavkom oddelka 1.

2.14. Ali je znesek priznane odškodnine omejen (minimum oziroma maksimum)?

Znesek ne sme presegati najvišjega zneska, ki se vsako leto določi z uredbo Velikega vojvode.

2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo na podlagi drugega pravnega naslova (npr. zavarovanja), odšteje od odškodnine, priznane s strani države?

Kadar žrtev po prejemu odškodnine ali predplačila pridobi dejansko odškodnino kakršne koli vrste za poškodbo, ki jo je utrpela, lahko minister za pravosodje po pridobitvi mnenja odbora, ustanovljenega v skladu s oddelkom 2, in skladno s pogoji iz tega člena, odloči, da je treba odškodnino ali predplačilo delno ali v celoti povrniti.

2.16. Ali lahko kakšne druge okoliščine, npr. lastno vedenje v zvezi z dogodkom, na podlagi katerega je nastala poškodba, vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine?

Zakon določa, da se lahko odškodnina zavrne ali zmanjša zaradi vedenja žrtve med kaznivim dejanjem ali povezav s storilcem kaznivega dejanja.

Na vrh straniNa vrh strani

2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Predujem se lahko izplača.

2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede poteka postopka? Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh ali posebnih linijah za pomoč?

Spletna stran Ministrstva za pravosodje français

2.19. Ali sem upravičen do pravne pomoči za pripravo zahteve?

Da. Vlagatelji zahtevka brez ustreznih finančnih sredstev lahko zaprosijo za pravno pomoč pri pravdnih in nepravdnih postopkih.

2.20. Pri katerem organu je treba vložiti zahtevo za odškodnino?

Zahtevke je treba poslati predsedniku odvetniške zbornice v kraju stalnega prebivališča (Luxembourg ali Diekrich). Obrazci so na voljo na spletni strani odvetniške zbornice Deutsch - English - français.

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Luksemburg - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 19-02-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo