Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Litva

Zadnja sprememba: 24-04-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Litva

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja 1.
1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku? 1.1.
1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek? 1.2.
1.3. Kako je treba oblikovati zahtevek in kje ga je treba vložiti? 1.3.
1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (navedba celotnega zneska in/ali podrobna opredelitev posameznih vrst škode)? 1.4.
1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali med njim? 1.5.
1.6. Katere dokaze moram predložiti v podkrepitev svojega zahtevka? 1.6.
1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči za izvršitev sodbe proti storilcu kaznivega dejanja? 1.7.
2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa 2.
2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa? 2.1.
2.2. Ali je ta možnost omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je ta možnost omejena na žrtve, ki so utrpele določene vrste poškodb? 2.3.
2.4. Ali lahko odškodnino prejmejo sorodniki ali vzdrževane osebe žrtev, ki so umrle zaradi kaznivega dejanja? 2.4.
2.5. Ali je možnost pridobitve odškodnine omejena na osebe z določenim državljanstvom ali na osebe, ki prebivajo v določeni državi? 2.5.
2.6. Ali lahko vložim odškodninski zahtevek v Litvi, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če da, pod kakšnimi pogoji? 2.6.
2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahtevka počakati na rezultate policijske preiskave oziroma kazenskega postopka? 2.8.
2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od njega? 2.9.
2.10. Ali je možno uveljavljanje odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni identificiran ali obsojen? Če da, katere dokaze je treba predložiti v podkrepitev zahtevka? 2.10.
2.11. Ali je določen rok za vložitev odškodninskega zahtevka? 2.11.
2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino? 2.12.
2.13. Kako se odškodnina izračuna? 2.13.
2.14. Ali obstaja najnižji in/ali najvišji znesek, ki se ga lahko dodeli? 2.14.
2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo, vendar iz drugih virov (kot je zavarovanje), odšteje od odškodnine, ki sem jo prejel od države? 2.15.
2.16. Ali obstajajo kakršna koli druga merila, kot je lastno vedenje v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo, ki lahko vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine? 2.16.
2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Če da, pod kakšnimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje lahko dobim potrebne obrazce in dodatne informacije v zvezi z vložitvijo zahtevka? Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletna stran, ki jo lahko uporabim? 2.18.
2.19. Ali lahko dobim pravno pomoč za vložitev zahtevka? 2.19.
2.20. Kam moram poslati zahtevek? 2.20.
2.21. Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki lahko nudijo nadaljnjo pomoč? 2.21.

 

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja

1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku?

Oseba, ki je zaradi kaznivega dejanja utrpela materialno ali moralno škodo, ima pravico vložiti civilnopravni zahtevek v kazenskem postopku proti osumljencu, obtožencu ali osebam, ki so finančno odgovorne za dejanja osumljenca ali obtoženca. Sodišče take zahtevke prouči skupaj s kazenskim primerom.

Oseba, ki je zaradi kaznivega dejanja utrpela materialno ali moralno škodo, vendar ne vloži civilnopravnega zahtevka v kazenskem postopku, ima pravico vložiti zahtevek v pravdnem postopku.

1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek?

Civilnopravni zahtevek je mogoče vložiti med predhodno preiskavo ali med obravnavanjem primera na sodišču, vendar le do začetka presoje dokazov.

1.3. Kako je treba oblikovati zahtevek in kje ga je treba vložiti?

Predlog za uveljavitev civilnopravnega zahtevka se vloži pri državnem tožilstvu oziroma, kadar je primer obravnavan na sodišču, pri sodišču.

1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (navedba celotnega zneska in/ali podrobna opredelitev posameznih vrst škode)?

Odškodninski zahtevki morajo biti čim bolj izčrpni, s podrobno opredelitvijo specifične škode (izguba ali oškodovanje premoženja, nastali zdravstveni in drugi stroški, kakršen koli dohodek, ki bi ga zadevna oseba zaslužila, če ne bi utrpela škode zaradi kaznivega dejanja) in konkretnega zneska zahtevane moralne odškodnine, izražene v denarju (za osebno fizično bolečino, čustveno trpljenje, nelagodje, čustveni šok, depresijo, ponižanje, oškodovanje ugleda, zmanjšanje zmožnosti družbenega udejstvovanja).

Na vrh straniNa vrh strani

1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali med njim?

V odškodninskih primerih, ki izhajajo iz kaznivih dejanj, vključno s primeri, kjer se o odškodnini razsoja v okviru kazenskega primera, imajo oškodovane stranke pravico do pravne pomoči ne glede na njihovo premoženje ali prihodek (finančno stanje). V drugih primerih je pravna pomoč lahko dodeljena, če premoženje in prihodek osebe, ki je utrpela škodo zaradi kaznivega dejanja, ne presegata določenega zneska.

1.6. Katere dokaze moram predložiti v podkrepitev svojega zahtevka?

Predložiti je treba pisne dokaze, ki podpirajo znesek zahtevane denarne odškodnine (dokumente zdravstvene ustanove, ki navajajo oškodovanje zdravja, račune in potrdila, ki dokazujejo izdatke, dokumente, ki potrjujejo stopnjo invalidnosti ali nezmožnosti za delo, potrdilo delodajalca o višini prihodka itd.). Sodišče lahko naroči sodno analizo za ugotovitev obsega oškodovanja zdravja.

1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči za izvršitev sodbe proti storilcu kaznivega dejanja?

Sodbo sodišča o odškodnini, ki je začela veljati, lahko izvrši sodni izvršitelj.

2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa

2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa?

Da. Škodo, ki je bila povzročena kot posledica nasilnega kaznivega dejanja, je mogoče nadomestiti iz državnih sredstev.

Na vrh straniNa vrh strani

2.2. Ali je ta možnost omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj?

Da. Povrniti je mogoče le škodo, ki je posledica nasilnega kaznivega dejanja. Za nasilno kaznivo dejanje se šteje katerokoli dejanje, določeno v kazenskem zakoniku, pri katerem je bila oseba naklepno ubita, njeno zdravje resno ali zmerno okvarjeno ali kršena pravica osebe do spolne samoopredelitve ali nedotakljivosti.

2.3. Ali je ta možnost omejena na žrtve, ki so utrpele določene vrste poškodb?

Odškodnina se lahko dodeli, če je bila oseba naklepno ubita ali je bilo njeno zdravje resno oziroma zmerno okvarjeno. Odškodnina se ne dodeli, kadar je šlo za manjšo okvaro zdravja osebe. Če je bila kršena pravica osebe do spolne samoopredelitve ali nedotakljivosti, je mogoče odškodnino dodeliti ne glede na stopnjo okvare zdravja.

2.4. Ali lahko odškodnino prejmejo sorodniki ali vzdrževane osebe žrtev, ki so umrle zaradi kaznivega dejanja?

Da. Zakonci in vzdrževane osebe žrtev, ki so umrle zaradi nasilnega kaznivega dejanja, so upravičeni do odškodnine.

Za vzdrževane osebe se štejejo mladoletni otroci, invalidni starši in druge onesposobljene vzdrževane osebe, ki jih je žrtev podpirala oziroma so bile upravičene do prejemanja podpore v času žrtvine smrti, ter otroci žrtev, rojeni po njihovi smrti.

2.5. Ali je možnost pridobitve odškodnine omejena na osebe z določenim državljanstvom ali na osebe, ki prebivajo v določeni državi?

Če je bilo nasilno kaznivo dejanje storjeno v Litvi, imajo pravico do odškodnine državljani Republike Litve ali drugih držav članic EU, stalni zakoniti prebivalci Litve ali drugih držav članic EU ter osebe iz držav nečlanic EU, s katerimi je Litva sklenila mednarodne sporazume.

Na vrh straniNa vrh strani

2.6. Ali lahko vložim odškodninski zahtevek v Litvi, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če da, pod kakšnimi pogoji?

Ne. Vendar je nadomestilo povzročene škode možno, če je bilo nasilno kaznivo dejanje storjeno na krovu ladje ali letala pod litovsko zastavo ali uradnim simbolom.

2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji?

Da, razen v primerih, ko je mogoče kazenski postopek začeti brez tožbenega zahtevka žrtve oziroma izjave njenega zastopnika in je policija ali drug preiskovalni organ prejel informacije v zvezi s kaznivim dejanjem in sprožil preiskavo.

2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahtevka počakati na rezultate policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Da, razen v primeru predujma za materialno škodo, če je žrtev zaradi kaznivega dejanja umrla oziroma je bilo njeno zdravje resno okvarjeno.

2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od njega?

Da, razen v primeru predujma za materialno škodo, če je žrtev zaradi kaznivega dejanja umrla oziroma je bilo njeno zdravje resno okvarjeno.

2.10. Ali je možno uveljavljanje odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni identificiran ali obsojen? Če da, katere dokaze je treba predložiti v podkrepitev zahtevka?

Če se je začel kazenski postopek v zvezi z nasilnim kaznivim dejanjem, zaradi katerega je oseba umrla ali je bilo njeno zdravje resno okvarjeno (kadar storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran in preiskava ni bila začasno prekinjena), je mogoče dodeliti odškodnino zaradi nasilnega kaznivega dejanja (kot predujem). V zahtevku mora biti naveden organ, ki izvaja preiskavo, ali sodišče, ki obravnava kazenski primer. Zahtevek mora vključevati tudi dokumente, ki dokazujejo znesek materialne škode.

Na vrh straniNa vrh strani

2.11. Ali je določen rok za vložitev odškodninskega zahtevka?

Zahtevke za nadomestilo škode, ki je posledica nasilnega kaznivega dejanja, je treba vložiti v treh letih po storitvi kaznivega dejanja, razen če je bil ta rok prekoračen zaradi posebnih okoliščin.

2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino?

Odškodnino je mogoče dodeliti za materialno škodo – izgubo ali oškodovanje premoženja, nastale zdravstvene in druge stroške, izgubo dohodka, ki bi ga zadevna oseba zaslužila, če ne bi utrpela škode zaradi kaznivega dejanja – in za moralno škodo – bolečino, čustveno trpljenje, nelagodje, čustveni šok, depresijo, ponižanje, oškodovanje ugleda, zmanjšanje zmožnosti družbenega udejstvovanja.

2.13. Kako se odškodnina izračuna?

Odškodnina se plača za škodo, ki jo je določilo sodišče in je še neplačana, ne presega pa določenega najvišjega zneska. Po odločbi o dodelitvi predujma za odškodnino (kadar kazenski postopek še ni bil končan) se znesek odškodnine, ki jo je treba plačati za materialno škodo, izračuna na podlagi dokumentov, predloženih v podkrepitev zahtevanega odškodninskega zneska (računi in potrdila, ki dokazujejo izdatke).

2.14. Ali obstaja najnižji in/ali najvišji znesek, ki se ga lahko dodeli?

Ni niti najnižjega niti najvišjega zneska odškodnine, za katerega lahko sodišče odloči, da ga mora plačati storilec kaznivega dejanja.

Na vrh straniNa vrh strani

Najvišji zneski odškodnine, ki jo plača država, pa so določeni takole:

Odškodnina za materialno škodo ne presega:

  1. 9 750 LTL, če je oseba zaradi nasilnega kaznivega dejanja umrla;
  2. 6 500 LTL, če je bilo zdravje osebe resno okvarjeno ali če je bila kršena pravica osebe do spolne samoopredelitve ali nedotakljivosti;
  3. 3 250 LTL, če je bilo zdravje osebe zmerno okvarjeno.

Odškodnina, ki jo določi sodišče za moralno škodo, ne presega:

  1. 3 900 LTL, če je oseba zaradi nasilnega kaznivega dejanja umrla;
  2. 2 600 LTL, če je bilo zdravje osebe resno okvarjeno ali če je bila kršena pravica osebe do spolne samoopredelitve ali nedotakljivosti;
  3. 1 300 LTL, če je bilo zdravje osebe zmerno okvarjeno.
2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo, vendar iz drugih virov (kot je zavarovanje), odšteje od odškodnine, ki sem jo prejel od države?

Da. Znesek plačljivega nadomestila škode se ustrezno zmanjša, če je vlagatelj zahtevka prejel drugo odškodnino oziroma je upravičen do prejetja druge odškodnine iz državnega proračuna, državnega sklada socialne varnosti, sklada obveznega zdravstvenega zavarovanja ali od zavarovatelja.

2.16. Ali obstajajo kakršna koli druga merila, kot je lastno vedenje v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo, ki lahko vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine?

Odškodnine ni treba plačati, če:

  1. se zahteva odškodnina za škodo, nastalo zaradi nasilnega kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno s soglasjem oškodovane stranke, razen če je bilo soglasje dano pod fizičnim ali psihičnim pritiskom, če je bila žrtev mladoletna ali rahlega zdravja oziroma je šlo za druge podobne okoliščine ali če je bilo soglasje oškodovane stranke dano za zakonito dejanje (ali nedejanje) in je bilo nasilno kaznivo dejanje storjeno s kršitvijo predpisov o izvajanju takih dejanj (ali nedejanj);
  2. se zahteva odškodnina za škodo, ki je posledica nasilnega kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno, ker ga je izzvala oškodovana stranka s svojim nezakonitim ali žaljivim vedenjem;
  3. je oškodovana stranka utrpela poškodbo zaradi potrebne samoobrambe ali drugih okoliščin, glede katerih zakonodaja predvideva oprostitev kazenske odgovornosti.

Naslednji posamezniki prav tako niso upravičeni do odškodnine:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. storilci nasilnega kaznivega dejanja, ki zahtevajo nadomestilo škode, ki je posledica njihovega kaznivega dejanja;
  2. osebe, ki so neposredno prispevale k pojavu ali znatnemu poslabšanju poškodbe zaradi svojega namernega ravnanja po nasilnem dejanju;
  3. osebe, ki ne želijo dati dokazov, predložijo lažne dokaze ali kako drugače zavračajo pomoč sodišču, ki preiskuje primer ali vodi postopek, razen v primerih, določenih v zakonodaji, ko oseba ni zavezana predložiti dokazov;
  4. osebe, ki zlorabijo svojo pravico do nadomestila škode, ki je nastala zaradi nasilnega kaznivega dejanja, ali kadar bi bilo nadomestilo za povzročeno škodo kako drugače v nasprotju z načelom pravne države.
2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Če da, pod kakšnimi pogoji?

Predujem za odškodnino je mogoče plačati med potekom kazenskega postopka za materialno škodo, ki je nastala zaradi nasilnega kaznivega dejanja, ki je povzročilo smrt ali resno poškodbo osebe.

2.18. Kje lahko dobim potrebne obrazce in dodatne informacije v zvezi z vložitvijo zahtevka? Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletna stran, ki jo lahko uporabim?

Informacije in obrazci za vložitev zahtevka so na voljo na spletni strani Ministrstva za pravosodje:

http://www.tm.lt/default.aspx?item=smurt English - lietuviu kalba

Tel.: (+370 5) 266 2949

Faks: (+370 5) 262 5940

E-pošta: tminfo@tic.lt

2.19. Ali lahko dobim pravno pomoč za vložitev zahtevka?

V odškodninskih primerih, ki izhajajo iz kaznivih dejanj, vključno s primeri, kjer je odločanje o dodelitvi odškodnine del kazenskega primera, imajo oškodovane stranke pravico do pravne pomoči ne glede na njihovo premoženje ali prihodek (finančno stanje). V drugih primerih se pravno pomoč lahko dodeli, če premoženje in prihodek osebe, ki je utrpela škodo zaradi kaznivega dejanja, ne presegata določenega zneska. Ministrstvo za pravosodje lahko pomaga pri sestavljanju odškodninskega zahtevka za škodo, ki je posledica nasilnega kaznivega dejanja.

2.20. Kam moram poslati zahtevek?

Zahtevke je treba poslati na Ministrstvo za pravosodje:

Ministrstvo za pravosodje Republike Litve

Gedimino pr. 30/1

LT-01104, Vilna

Litva

Tel.: (+370 5) 266 2980

Faks: (+370 5) 262 5940

E-pošta: tminfo@tic.lt

2.21. Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki lahko nudijo nadaljnjo pomoč?

Obstajajo nevladne organizacije, katerih namen je zagotavljati informacije in nuditi pomoč žrtvam kaznivih dejanj.

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Litva - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 24-04-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo