Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Latvija

Zadnja sprememba: 19-05-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Latvija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja 1.
1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku? 1.1.
1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek? 1.2.
1.3. Kako je treba uveljavljati zahtevek in kje ga je treba vložiti? 1.3.
1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (skupno in/ali po posameznih vrstah škode)? 1.4.
1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali tekom postopka? 1.5.
1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka? 1.6.
1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe? 1.7.
2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa 2.
2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa? 2.1.
2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe? 2.3.
2.4. Ali lahko sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla, uveljavljajo odškodnino? 2.4.
2.5. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče? 2.5.
2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Latvije, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji? 2.6.
2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahteve počakati na konec preiskave oziroma kazenskega postopka? 2.8.
2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od storilca? 2.9.
2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru treba priložiti zahtevi? 2.10.
2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine? 2.11.
2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino? 2.12.
2.13. Kako se odškodnina izračunava? 2.13.
2.14. Ali je znesek priznane odškodnine omejen (minimum oziroma maksimum)? 2.14.
2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo na podlagi drugega pravnega naslova (npr. zavarovanja), odšteje od odškodnine, priznane s strani države? 2.15.
2.16. Ali lahko kakšne druge okoliščine, npr. lastno vedenje v zvezi z dogodkom, na podlagi katerega je nastala poškodba, vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine? 2.16.
2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Pod katerimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede poteka postopka? Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh ali posebnih linijah za pomoč? 2.18.
2.19. Ali sem upravičen do pravne pomoči za pripravo zahteve? 2.19.
2.20. Pri katerem organu je treba vložiti zahtevo za odškodnino? 2.20.
2.21. Ali obstajajo organizacije za pomoč žrtvam, ki nudijo nadaljnjo pomoč? 2.21.

 

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja

1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku?

Zakon o kazenskih postopkih določa pravila o predložitvi odškodninskih zahtevkov s strani žrtev kaznivih dejanj. Odškodnina je procesni element kazenskega prava in jo plača obtoženec prostovoljno ali na podlagi sodne odločbe. Če žrtev meni, da dodeljena odškodnina ne krije povzročene škode v celoti, lahko vloži odškodninski zahtevek v skladu s postopkom iz Zakona o kazenskih postopkih. Pri dodeljeni odškodnini se upošteva znesek morebitne odškodnine, ki je bila odobrena med kazenskim postopkom. Če odškodninski zahtevek ni vložen ali obravnavan med kazenskim postopkom, se lahko uveljavlja v civilnem postopku. Žrtve, ki vložijo odškodninski zahtevek v skladu s temi postopki, so oproščene plačila državnih taks.

Če je škoda povzročena mladoletniku, ga kot žrtev zastopa:

  1. njegova mati, oče ali skrbnik;
  2. eden od njegovih starih staršev ali odrasel brat ali sestra, kadar mladoletnik živi z enim od teh sorodnikov in zadevni sorodnik skrbi zanj;
  3. predstavnik ustanove za varstvo otrokovih pravic;
  4. predstavnik nevladne organizacije s področja varstva otrokovih pravic.
1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek?

Žrtve lahko vložijo odškodninski zahtevek kadar koli med kazenskim postopkom do začetka sodne preiskave.

Če odškodninski zahtevek ni vložen ali obravnavan med kazenskim postopkom, se lahko uveljavlja s pisnim zahtevkom pri sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

1.3. Kako je treba uveljavljati zahtevek in kje ga je treba vložiti?

Žrtve lahko vložijo odškodninski zahtevek kadar koli med kazenskim postopkom do začetka sodne preiskave. Zahtevki se lahko vložijo pisno ali ustno pri organu, ki vodi postopek, tj. pri državni ustanovi/uradni osebi, ki je pristojna za začetek in vodenje postopka ter sprejemanje odločitev o poteku postopka ter odgovorna za potek postopka in njegove rezultate (sodišče, sodnik, tožilec ali preiskovalni organ). Uradna oseba, ki vodi postopek, vpiše ustno predložene zahtevke v evidenco zadev. Ob zaključku predhodnega postopka tožilec vpiše zahtevke, vložene med preiskavo, skupaj z zneskom zahtevane odškodnine v poseben dokument.

Če odškodninski zahtevek ni vložen ali obravnavan med kazenskim postopkom, se lahko uveljavlja v civilnem postopku z vložitvijo pisnega zahtevka pri sodišču. Zahtevki morajo biti skladni s splošnimi določbami Zakona o civilnih postopkih v zvezi s predložitvijo zahtevkov.

1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (skupno in/ali po posameznih vrstah škode)?

Žrtev mora v odškodninskem zahtevku navesti skupni znesek zahtevane odškodnine in ga utemeljiti (glejte vprašanje 1.3.).

1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali tekom postopka?

Država zagotovi brezplačno pravno pomoč, kadar žrtev kaznivega dejanja potrebuje brezplačno pravno pomoč, da ugotovi, kakšne so njene pravice in obveznosti, sestavi tožbo in vloži odškodninski zahtevek med postopkom.

Na vrh straniNa vrh strani

Država zagotovi brezplačno pravno pomoč tudi osebam, ki vložijo odškodninski zahtevek v civilnem postopku (glejte temo Pravna pomoč).

(Glejte oddelek 2).

1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka?

Odškodninski zahtevek žrtve ali tožba žrtve v civilnem postopku mora vključevati vse ustrezne dokaze, ki utemeljujejo zahtevek.

1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe?

Pri izvršitvi sodne odločbe stranki ni treba sodnemu izvršitelju plačati stroškov v zvezi z izvršitvijo, kadar je zahtevek povezan z nezmožnostjo ali drugo telesno poškodbo ali kadar je zadevna oseba umrla. V tem primeru stroške izvršitve sodne odločbe krije država.

V civilnih zadevah lahko žrtve zahtevajo državno brezplačno pravno pomoč do izvršitve sodne odločbe.

2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa

2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa?

Zakon o državni odškodnini za žrtve kaznivih dejanj določa, da lahko žrtve kaznivih dejanj uveljavljajo odškodnino od države. V skladu s tem zakonom so fizične osebe, ki se jim prizna status žrtve v skladu z Zakonom o kazenskih postopkih, upravičene do državne odškodnine za moralno škodo, ki je nastala zaradi naklepnih kaznivih dejanj, telesno trpljenje ali materialno škodo, kadar je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper življenje in telo ali kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost.

Na vrh straniNa vrh strani

Vsaka oseba, za katero se ugotovi, da je prikrajšana ali revna, ali oseba, ki glede na osebne okoliščine, premoženjsko stanje in raven dohodka ne more plačati obrambe, je upravičena do brezplačne državne pravne pomoči.

Za uveljavljanje državne odškodnine mora žrtev pri upravi za brezplačno pravno pomoč vložiti zahtevek za uveljavljanje državne odškodnine v obliki izpolnjenega obrazca za uveljavljanje državne odškodnine, pri čemer vzorec tega obrazca odobri kabinet ministrov.

Če kazenski postopek ob vložitvi zahtevka za uveljavljanje državne odškodnine še ni končan, mora žrtev k obrazcu za uveljavljanje državne odškodnine priložiti poročilo uradne osebe, ki vodi postopek, v katerem je navedeno naslednje:

  1. čas in kraj storitve nasilnega kaznivega dejanja;
  2. vrsta nasilnega kaznivega dejanja, datum začetka kazenskega postopka in številka primera;
  3. podatki o osebi, ki je žrtev kaznivega dejanja (ime in priimek, osebna identifikacijska številka, naslov, kontaktni podatki);
  4. opis poškodb, ki so nastale zaradi nasilnega kaznivega dejanja (stopnja telesne poškodbe ali navedbe, ki potrjujejo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost);
  5. datum in šifra poročila izvedenca ter ime izvedenca, ki opravi pregled;
  6. podatki v zvezi z osumljencem ali obtožencem v kazenskem postopku, če razkritje takšnih informacij ne ovira ugotavljanja dejanskega stanja.
2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj?

Žrtve nasilnega kaznivega dejanja lahko državno odškodnino uveljavljajo le, če:

Na vrh straniNa vrh strani

  • je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper življenje in telo ter je zadevna oseba umrla;
  • je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper življenje in telo in je žrtev hudo telesno poškodovana;
  • je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper življenje in telo in je žrtev zmerno telesno poškodovana (velja za osebe, ki jim status žrtve kaznivega dejanja priznan od 1. julija 2007);
  • je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost.
2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe?

Državno odškodnino lahko uveljavljajo fizične osebe, ki so žrtve kaznivih dejanj (odločitev, s katero se osebi prizna status žrtve, mora sprejeti uradna oseba, ki vodi postopek) in so utrpele škodo zaradi naklepnega kaznivega dejanja. Škoda vključuje telesne poškodbe ter materialno in moralno škodo.

2.4. Ali lahko sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla, uveljavljajo odškodnino?

Če je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper življenje in telo ter je zadevna oseba umrla, se preživelemu zakoncu, predniku ali potomcu v ravni vrsti, posvojitelju ali sorodniku v stranski vrsti v prvem kolenu prizna status žrtve v kazenskem postopku.

2.5. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče?

Odškodnino od države lahko uveljavlja vsaka oseba, ki se ji prizna status žrtve z odločbo uradne osebe, ki vodi postopek.

Dodatne informacije o odškodninskih zahtevkih v čezmejnih zadevah so opisane v točki 2.6.

Na vrh straniNa vrh strani

2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Latvije, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Osebe s stalnim prebivališčem v drugi državi članici lahko odškodninski zahtevek vložijo le za škodo, ki je nastala zaradi nasilnega kaznivega dejanja, storjenega na ozemlju Latvije. Žrtev s stalnim prebivališčem v Latviji, ki je utrpela škodo zaradi kaznivega dejanja, storjenega v drugi državi članici EU, lahko uveljavlja državno odškodnino tako, da vloži zahtevek neposredno pri pristojnem organu v zadevni državi članici EU ali prek uprave za brezplačno pravno pomoč.

2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji?

Status žrtve se podeli z odločbo uradne osebe, ki vodi postopek, ali člana preiskovalne skupine.

Za pridobitev državne odškodnine je treba k obrazcu za uveljavljanje odškodnine priložiti:

  1. poročilo uradne osebe, ki vodi postopek, če kazenski postopek ob predložitvi zahtevka še ni končan;
  2. pravnomočno odločbo uradne osebe, ki vodi postopek, če je ob predložitvi odškodninskega zahtevka kazenski postopek končan ali je začela veljati odločba uradnika, ki vodi postopek, o zaključku kazenskega postopka na podlagi razlogov, zaradi katerih zadevna oseba ni oproščena krivde.

Zato je treba za uveljavljanje odškodnine od države kaznivo dejanje prijaviti policiji.

2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahteve počakati na konec preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne, žrtev nasilnega kaznivega dejanja je upravičena do državne odškodnine tudi, če storilec ali sostorilec ni znan ali če v skladu s Kazenskim zakonikom ni kazensko odgovoren. Državna odškodnina se lahko prejme tudi med potekom kazenskega postopka.

Na vrh straniNa vrh strani

2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od storilca?

Ne, državna odškodnina se lahko prejme ne glede na to, ali je žrtev kaznivega dejanja prejela odškodnino od storilca ali sostorilca ali ne. Kadar žrtev nasilnega kaznivega dejanja prejme odškodnino od storilca ali sostorilca in se to dokaže s potrdilom o plačilu, se znesek odškodnine od države zmanjša za znesek odškodnine, ki je bila že plačana.

2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru treba priložiti zahtevi?

Da, žrtev nasilnega kaznivega dejanja je upravičena do državne odškodnine tudi, če storilec ali sostorilec ni znan ali če v skladu s Kazenskim zakonikom ni kazensko odgovoren. V tem primeru je treba k zahtevku za uveljavljanje državne odškodnine priložiti poročilo uradne osebe, ki vodi postopek, ali sodno odločbo o izključitvi kazenske odgovornosti.

2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine?

Zahtevke za uveljavljanje državne odškodnine je treba vložiti pri uradu za brezplačno pravno pomoč v roku enega leta od datuma, ko je bila zadevni osebi priznan status žrtve.

Če je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper življenje in telo in je žrtev zmerno telesno poškodovana, lahko zahtevek za uveljavljanje državne odškodnine pri upravi za brezplačno pravno pomoč vložijo le osebe, ki so dobile status žrtev takšnih dejanj po 1. juliju 2007.

Na vrh straniNa vrh strani

2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino?

Državna odškodnina se plača, kadar je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper življenje in telo in je zadevna oseba umrla, kadar je žrtev hudo ali zmerno telesno poškodovana ali kadar je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost.

2.13. Kako se odškodnina izračunava?

Višina odškodnine:

  1. 100 %, če zadevna oseba umre;
  2. 70 %, če je žrtev hudo telesno poškodovana ali je storjeno kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost;
  3. 50 %, če je žrtev zmerno telesno poškodovana.

Osebi, ki se ji prizna status žrtve kaznivega dejanja, se plača državna odškodnina v višini 50 % zneska zgoraj navedene državne odškodnine iz člena 7(2) Zakona o državni odškodnini za žrtve kaznivih dejanj.

Kadar žrtev nasilnega kaznivega dejanja prejme odškodnino od storilca ali sostorilca in se to dokaže s potrdilom o plačilu, se znesek državne odškodnine zmanjša za znesek odškodnine, ki je bila že plačana.

2.14. Ali je znesek priznane odškodnine omejen (minimum oziroma maksimum)?

Do 1. januarja 2008 je najvišji znesek državne odškodnine, ki se plača žrtvi nasilnega kaznivega dejanja, enak petkratni minimalni mesečni plači. Od 1. januarja 2008 bo najvišji znesek državne odškodnine, ki se plača žrtvi nasilnega kaznivega dejanja v Republiki Latviji, enak desetkratni minimalni mesečni plači.

2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo na podlagi drugega pravnega naslova (npr. zavarovanja), odšteje od odškodnine, priznane s strani države?

Državna odškodnina se žrtvam plača v skladu z zakonom; zavarovalnina, ki jo oseba prejme od zavarovalnice, ne vpliva na znesek odškodnine, ki jo prizna država.

Na vrh straniNa vrh strani

2.16. Ali lahko kakšne druge okoliščine, npr. lastno vedenje v zvezi z dogodkom, na podlagi katerega je nastala poškodba, vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine?

Delež odškodnine od države, ki je določena v zgornji točki 2.13, se zmanjša za 50 %, kadar se osebi prizna status žrtve kaznivega dejanja, pri čemer:

  • je bil storjen umor v nenadnem stanju velike duševne stiske kot odziv na nasilno dejanje ali povzročitev hude sramote s strani žrtve;
  • je bil umor storjen kot posledica dejanja, s katerim so bile prekoračene meje nujnega silobrana;
  • je bil umor storjen kot posledica dejanja, ki presega pogoje za zadrževanje;
  • je bila naklepno povzročena huda ali zmerna telesna poškodba v nenadnem stanju velike duševne stiske kot odziv na nasilno dejanje ali povzročitev hude sramote s strani žrtve;
  • bila namerno povzročena resna ali zmerna telesna poškodba zaradi prekoračitve mej nujnega silobrana, kadar poškodba ni posledica silobrana zaradi ogrožanja človeškega življenja ali posilstva;
  • je bila namerno povzročena telesna poškodba kot posledica dejanja, ki presega pogoje za zadrževanje.
2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Pod katerimi pogoji?

V Latviji predujem za odškodnino od države ni na voljo.

2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede poteka postopka? Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh ali posebnih linijah za pomoč?

Obrazci za uveljavljanje odškodnine in navodila za njihovo izpolnitev so na voljo brezplačno:

Na vrh straniNa vrh strani

  • pri upravi za brezplačno pravno pomoč;
  • pri lokalnem državnem uradu v upravni regiji, v kateri zadevna oseba živi ali zakonito prebiva;
  • na spletni strani uprave za brezplačno pravno pomoč (Juridiskās palīdzības administrācija) www.jpa.gov.lv latviešu valoda. Brezplačna telefonska številka za prebivalce Latvije je 8001801.
2.19. Ali sem upravičen do pravne pomoči za pripravo zahteve?

Glede na to, da je obrazec za uveljavljanje odškodnine pripravljen tako, da ga lahko izpolnijo osebe brez pravnega znanja, brezplačna pravna pomoč za izpolnitev obrazca ni na voljo.

Praktično pomoč (informacije) za izpolnitev obrazca lahko prebivalci Latvije dobijo na brezplačni telefonski številki 8001801 ali osebno pri upravi za brezplačno pravno pomoč.

2.20. Pri katerem organu je treba vložiti zahtevo za odškodnino?

Izpolnjeni obrazci za uveljavljanje odškodnine in priložene listine se lahko upravi za brezplačno pravno pomoč pošljejo po pošti ali se predložijo osebno.

Naslov uprave za brezplačno pravno pomoč je Brīvības gatve 214, Riga LV 1039.

Zahtevki se lahko vložijo osebno vsak delovnik od 9.00 do 17.00.

2.21. Ali obstajajo organizacije za pomoč žrtvam, ki nudijo nadaljnjo pomoč?

Nevladne organizacije:

  • Center za pomoč žrtvam;
  • center Marta za pomoč ženskam.

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Latvija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 19-05-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo