Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Italija

Zadnja sprememba: 05-11-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Italija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja 1.
1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku? 1.1.
1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek? 1.2.
1.3. Kako je treba uveljavljati zahtevek in kje ga je treba vložiti? 1.3.
1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (skupno in/ali po posameznih vrstah škode)? 1.4.
1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali tekom postopka? 1.5.
1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka? 1.6.
1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe? 1.7.
2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa 2.
2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa? 2.1.
2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe? 2.3.
2.4. Ali lahko sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla, uveljavljajo odškodnino? 2.4.
2.5. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče? 2.5.
2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Italije, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji? 2.6.
2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahteve počakati na konec preiskave oziroma kazenskega postopka? 2.8.
2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od storilca? 2.9.
2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru treba priložiti zahtevi? 2.10.
2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine? 2.11.
2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino? 2.12.
2.13. Kako se odškodnina izračunava? 2.13.
2.14. Ali je znesek priznane odškodnine omejen (minimum oziroma maksimum)? 2.14.
2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo na podlagi drugega pravnega naslova (npr. zavarovanja), odšteje od odškodnine, priznane s strani države? 2.15.
2.16. Ali lahko kakšne druge okoliščine, npr. lastno vedenje v zvezi z dogodkom, na podlagi katerega je nastala poškodba, vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine? 2.16.
2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Pod katerimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede poteka postopka? Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh ali posebnih linijah za pomoč? 2.18.
2.19. Ali sem upravičen do pravne pomoči za pripravo zahteve? 2.19.
2.20. Pri katerem organu je treba vložiti zahtevo za odškodnino? 2.20.
2.21. Ali obstajajo organizacije za pomoč žrtvam, ki nudijo nadaljnjo pomoč? 2.21.

 

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja

1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku?

Z vložitvijo civilne tožbe: po italijanskem pravu je premoženjskopravni zahtevek, ki se uveljavlja v kazenskem postopku, urejen v naslovu V zvezka I Zakonika o kazenskem postopku (člena 74 in 75), ki obravnava stranke v postopku.

Člen 74 Zakonika zlasti določa, da se lahko civilna tožba, v kateri zahteva žrtev ali njeni dediči ali potomci odškodnino in povračilo škode, vloži v postopku zoper obtoženca ali civilno odgovorno stranko (oseba, ki je v skladu s civilnim pravom odgovorna za dejanja druge osebe).

Civilno tožbo v kazenskem postopku lahko v skladu s členom 74 Zakonika o kazenskem postopku vložijo fizične ali pravne osebe.

Ta pravica se lahko uveljavlja neodvisno od kakršne koli odškodninske tožbe pri civilnem sodišču.

Do uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku so na podlagi posebnih pravnih določb upravičene tudi osebe, ki jim s kaznivim dejanjem ni bila povzročena neposredna škoda, takšno pravico pa imajo zaradi svojih interesov (to so lahko na primer posebni skrbnik, sodni pooblaščenec, uradni upravitelj ter različne vrste združenj in konzorcijev). 

Premoženjskopravni zahtevek ni dopusten v kazenskem postopku zoper mladoletne prestopnike iz člena 10 Predsedniške uredbe 448/98.

Pogoji za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku so urejeni v naslovu V zvezka I Zakonika o kazenskem postopku (členi od 76 do 82), ki obravnava stranke v postopku.

Na vrh straniNa vrh strani

Premoženjskopravni zahtevek lahko uveljavljajo le osebe, ki lahko svobodno uveljavljajo državljanske pravice ter so pravno in poslovno sposobne.

Če ti osnovni pogoji niso izpolnjeni, lahko zainteresirane stranke uveljavljajo premoženjskopravni zahtevek prek oseb, ki so za to pooblaščene na podlagi Zakonika o civilnem postopku, kot to izrecno določa člen 77 Zakonika o kazenskem postopku.

1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek?

Premoženjskopravni zahtevek je sprejemljiv, če se uveljavlja pred odločitvijo sodišča o kazenskem postopku (tj. pred predhodnim zaslišanjem ali sodno obravnavo). Če se tožba vloži pozneje, civilna stranka ne more predlagati prič, izvedencev ali tehničnih svetovalcev.

Če je tožba vložena pri civilnem sodišču, se lahko postopek prenese v kazenski postopek, če v civilni tožbi še ni bila izdana sodba, v tem primeru pa zainteresirana stranka ustavi civilni postopek in kazensko sodišče odloči o pravdnih stroških. Z vključitvijo civilne tožbe v kazenski postopek se začasno ustavi civilni postopek, ki se nadaljuje, potem ko kazensko sodišče izreče kazen (člen 75 Zakonika o kazenskem postopku).

1.3. Kako je treba uveljavljati zahtevek in kje ga je treba vložiti?

Prijava premoženjskopravnega zahtevka je dopustna, če vsebuje formalno navedbo vseh subjektivnih in objektivnih zahtev v zadevi, ki so taksativno določene v členu 78 Zakonika o kazenskem postopku, vloži pa se lahko v pisarni pristojnega sodnika ali neposredno pri sodišču. Če prijava premoženjskopravnega zahtevka ni vložena pri sodišču, jo mora civilna stranka vročiti drugim strankam, za vsako stranko pa velja od dneva, ko ji je bila vročena.

Na vrh straniNa vrh strani

1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (skupno in/ali po posameznih vrstah škode)?

Prijava premoženjskopravnega zahtevka se vloži v pisarni pristojnega sodnika ali pri sodišču, veljavna pa je, če vključuje:

  1. podrobnosti o fizični osebi ali ime združenja ali organa, ki nastopa kot civilna stranka, in podrobnosti o njegovem pravnem zastopniku;
  2. podrobnosti o obtožencu v civilni tožbi ali druge osebne podatke za ugotavljanje njegove istovetnosti;
  3. polno ime zastopnika in njegovo pooblastilo;
  4. pojasnitev razlogov za uveljavljanje zahtevka;
  5. podpis zastopnika.
1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali tekom postopka?

Da. Žrtve terorizma ali podobnih dejanj in njihove družine so v skladu z novim zakonom 206 z dne 3. avgusta 2004 upravičene do državne pomoči v kazenskih, civilnih, upravnih in računovodskih postopkih.

1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka?

Vse dokaze o škodi, ki je nastala zaradi ravnanja obtoženca.

1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe?

Ne.

2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa

2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa?

Da.

Na vrh straniNa vrh strani

2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj?

Za nekatera zelo huda kazniva dejanja (npr. terorizem ali podobna dejanja, organizirani kriminal, oderuštvo, trgovina z ljudmi). Zlasti v zvezi z žrtvami terorističnih dejanj se lahko novi ukrepi v skladu z novim zakonom 206 z dne 3. avgusta 2004, ki je zapolnil pravno praznino na tem področju, uporabljajo za vse žrtve terorizma ali podobnih dejanj, storjenih v Italiji ali v tujini, če so vanje vključeni italijanski državljani, ter za preživele družinske člane teh žrtev, s čimer je bilo področje uporabe zakonodaje razširjeno na preživele žrtve terorizma tudi zunaj Italije.

2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe?

Da, npr. za žrtve terorističnih dejanj velja, da je vsak, ki je zaradi terorizma ali podobnih dejanj postal trajni invalid z manj kot 80-odstotno izgubo delovne sposobnosti, upravičen do plačevanja prispevkov v pokojninski sklad za deset let, da se poveča pokojnina ob zapadlosti za enak znesek, in plačil v odpravninski sklad ali podoben program za enak znesek. Vsak, ki je zaradi terorističnega dejanja ali podobnega dejanja postal trajni invalid z 80-odstotno ali večjo izgubo delovne sposobnosti, se za vse pravne namene šteje kot huje prizadeti vojni veteran v smislu člena 14 Predsedniške uredbe št. 915 z dne 23. decembra 1978.

Vsak, ki je zaradi terorističnega dejanja ali podobnega dejanja postal trajni invalid z 80-odstotno ali večjo izgubo delovne sposobnosti, je tudi takoj upravičen do neposredne pokojnine, izračunane glede na zadnjo plačo, ki jo prejme upravičeni prejemnik, in preračunane v skladu s členom 2(2). Enaka merila iz člena 2(2) se uporabljajo za določitev družinske pokojnine ali posredne pokojnine, ki se plača preživelim družinskim članom, če žrtev umre zaradi terorističnega dejanja ali podobnega dejanja, poleg tega se za takšne pokojnine ne smejo uporabljati zakonska znižanja.

Na vrh straniNa vrh strani

Vsak, ki zaradi ran ali poškodb, povzročenih pri terorističnem dejanju ali podobnih dejanjih, postane ali je postal trajni invalid z najmanj 25-odstotno izgubo delovne sposobnosti, ali preživeli družinski člani te žrtve, vključno s polnoletnimi otroki, so zdaj od začetka veljavnosti navedene uredbe upravičeni, da poleg navedenih ugodnosti prejmejo tudi posebno nadomestilo 1 033 EUR na mesec, ki ga ni mogoče preklicati in se samodejno pregleda v smislu člena 11 Zakonske uredbe št. 503 z dne 30. decembra 1992, kakor je bila spremenjena. Kadar žrtev umre, se preživelim družinskim članom, upravičenim do družinske pokojnine, dve leti izplačuje navedena pokojnina, vključno s plačilom trinajstega meseca; plačilo je omejeno na preživelega zakonca, mladoletne otroke, polnoletne otroke in starše ter brate in sestre, če so živeli z zadevno osebo in so bili od nje odvisni. Priznani odstotek invalidnosti, za katerega se prejme nadomestilo na podlagi meril in določb, ki so veljali ob začetku veljavnosti zakona, se lahko pregleda v primeru poslabšanja telesnega stanja ali ugotovitve kakršne koli biološke ali duševne poškodbe.

Vse žrtve terorizma in podobnih dejanj ter njihove družine so upravičene tudi do psihološkega svetovanja, ki ga financira država. Upokojenci, ki so žrtve terorizma ali podobnih dejanj, in njihovi preživeli družinski člani so upravičeni do stalne vezave pokojnine na indeks glede na ustrezno raven, ki velja za njihov poklic in delovno dobo.

2.4. Ali lahko sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla, uveljavljajo odškodnino?

Da. Glejte prejšnji odgovor.

Na vrh straniNa vrh strani

2.5. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče?

Odškodnino lahko uveljavljajo italijanski državljani, tuji državljani in osebe brez državljanstva.

2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Italije, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Novi ukrepi se lahko v skladu z novim zakonom 206 z dne 3. avgusta 2004, ki je zapolnil pravno praznino na tem področju, uporabljajo za vse žrtve terorizma ali podobnih dejanj, storjenih v Italiji ali v tujini, če so bili vanje vključeni italijanski državljani, ter za njihove preživele družinske člane, s čimer je bilo področje uporabe zakonodaje razširjeno na preživele žrtve terorizma tudi zunaj Italije.

2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji?

Da.

2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahteve počakati na konec preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne.

2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od storilca?

Ne.

2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru treba priložiti zahtevi?

Da, če so kazniva dejanja zajeta z zakonodajo. Predložiti je treba dokaze, ki utemeljujejo odškodninski zahtevek.

Na vrh straniNa vrh strani

2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine?

Če se zahtevek uveljavlja v civilnem postopku, ki je del kazenskega postopka, veljajo roki za takšne postopke, kot je določeno zgoraj. Če se zahtevek uveljavlja v ločenem postopku, veljajo običajni roki.

2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino?

Smrt in trajna invalidnost, za izračun katere se uporabljajo zakonsko določeni odstotki.

2.13. Kako se odškodnina izračunava?

Glejte 2.3 zgoraj.

2.14. Ali je znesek priznane odškodnine omejen (minimum oziroma maksimum)?

Da, vendar je odvisen od vrste kaznivega dejanja.

Novi ukrepi se v skladu z novim zakonom 206 z dne 3. avgusta 2004, ki je zapolnil pravno praznino na tem področju, uporabljajo za vse žrtve terorizma ali podobnih dejanj, storjenih v Italiji ali v tujini, če so bili vanje vključeni italijanski državljani, ali za njihove preživele družinske člane, s čimer je bilo področje uporabe zakonodaje razširjeno na preživele žrtve terorizma tudi zunaj Italije.

Z zakonom je bil posodobljen tudi prejšnji ukrep za ugodnosti, ki se je uporabljal za žrtve terorizma.

Ugodnosti, ki so bile uvedene s členom 1(1) Zakona 302 z dne 20. oktobra 1990, kakor je bil spremenjen, zdaj vključujejo plačila do 200 000 EUR, ki se plačajo sorazmerno z odstotkom invalidnosti (tj. 2 000 EUR za odstotno točko).

Na vrh straniNa vrh strani

Pristojni državni organ lahko celo pred začetkom sodnega ali upravnega postopka na lastno pobudo ali na zahtevo stranke ponudi žrtvi terorističnega dejanja ali podobnega dejanja ali njenim dedičem ali potomcem denarni znesek kot dokončno poravnavo, s katero se ta oseba, če poravnavo sprejme, odpove pravici do kakršnega koli drugega dejanja, pri čemer ta poravnava pomeni rešitev vseh vprašanj.

2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo na podlagi drugega pravnega naslova (npr. zavarovanja), odšteje od odškodnine, priznane s strani države?

Da.

2.16. Ali lahko kakšne druge okoliščine, npr. lastno vedenje v zvezi z dogodkom, na podlagi katerega je nastala poškodba, vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine?

Žrtve terorističnih dejanj se v zvezi s tem ne morejo obrniti na „Komisijo za škodna dejanja ali kazniva dejanja“ [commissione degli atti lesivi o dei reati].

2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Pod katerimi pogoji?

V zvezi z žrtvami terorističnih dejanj lahko v skladu s spremembami Zakonske uredbe št. 13 z dne 4. februarja 2003, ki je bila spremenjena z Zakonom 56 z dne 2. aprila 2003, upravičenci (v skladu s Predsedniško uredbo št. 510 z dne 28. julija 1999) prejmejo posebno nadomestilo, čeprav sodišče še ni sprejelo odločitve, če so okoliščine, na podlagi katerih se dodeli nadomestilo, jasne ter so nedvomno in nesporno posledica terorističnega ali uničevalnega dejanja ali so dejansko povezane z organiziranim kriminalom, poleg tega pa obstaja jasna vzročna zveza med samim dejanjem in dejanjem, ki je povzročilo smrt ali invalidnost.

Z zakonom so se povečale tudi začasne ugodnosti za žrtve terorizma in organiziranega kriminala na 90 %, poleg tega je bilo omogočeno podaljšanje posebnega nadomestila, ki so ga lahko že v skladu z veljavno zakonodajo državljani Italije, tuji državljani in osebe brez državljanstva ter njihovi dediči prejemali pred odločitvijo sodišča, če je škoda nastala nedvomno zaradi rezultata terorističnega ali uničevalnega dejanja ali organiziranega kriminala.

2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede poteka postopka? Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh ali posebnih linijah za pomoč?

Pri Ministrstvu za notranje zadeve.

2.19. Ali sem upravičen do pravne pomoči za pripravo zahteve?

Da, vendar morajo vlagatelji plačati svoje stroške.

2.20. Pri katerem organu je treba vložiti zahtevo za odškodnino?

Pri Ministrstvu za notranje zadeve.

2.21. Ali obstajajo organizacije za pomoč žrtvam, ki nudijo nadaljnjo pomoč?

Žrtve terorizma in podobnih dejanj ter njihove družine so upravičene do psihološkega svetovanja, ki ga financira država.

Nadaljnje informacije

Ali so na voljo druge možnosti za uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja (odločbe o odškodnini)?

Ne.

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Italija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 05-11-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo