Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Madžarska

Zadnja sprememba: 07-03-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Madžarska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja 1.
1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku? 1.1.
1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek? 1.2.
1.3. Kako je treba uveljavljati zahtevek in kje ga je treba vložiti? 1.3.
1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (skupno in/ali po posameznih vrstah škode)? 1.4.
1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali tekom postopka? 1.5.
1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka? 1.6.
1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe? 1.7.
2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa 2.
2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa? 2.1.
2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe? 2.3.
2.4. Ali lahko sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla, uveljavljajo odškodnino? 2.4.
2.5. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče? 2.5.
2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Madžarske, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji? 2.6.
2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahteve počakati na konec preiskave oziroma kazenskega postopka? 2.8.
2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od storilca? 2.9.
2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru treba priložiti zahtevi? 2.10.
2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine? 2.11.
2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino? 2.12.
2.13. Kako se odškodnina izračunava? 2.13.
2.14. Ali je znesek priznane odškodnine omejen (minimum oziroma maksimum)? 2.14.
2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo na podlagi drugega pravnega naslova (npr. zavarovanja), odšteje od odškodnine, priznane s strani države? 2.15.
2.16. Ali lahko kakšne druge okoliščine, npr. lastno vedenje v zvezi z dogodkom, na podlagi katerega je nastala poškodba, vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine? 2.16.
2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Pod katerimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede poteka postopka? Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh ali posebnih linijah za pomoč? 2.18.
2.19. Ali sem upravičen do pravne pomoči za pripravo zahteve? 2.19.
2.20. Pri katerem organu je treba vložiti zahtevo za odškodnino? 2.20.
2.21. Ali obstajajo organizacije za pomoč žrtvam, ki nudijo nadaljnjo pomoč? 2.21.

 

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja

1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku?

V skladu z zakonom XIX o kazenskem postopku iz leta 1998 lahko žrtev (kot zasebna stranka) zoper storilca kaznivega dejanja uveljavlja premoženjskopravni zahtevek za škodo, nastalo neposredno zaradi dejanja, na katerem temelji obtožnica – to pomeni, da obtoženec v kazenskem postopku odgovarja le za škodo, ki nastane zaradi kaznivega dejanja.

1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek?

Premoženjskopravni zahtevek se lahko vloži od datuma začetka kazenskega postopka do (najpozneje) datuma seje senata za izrek kazni na prvi stopnji.

1.3. Kako je treba uveljavljati zahtevek in kje ga je treba vložiti?

Premoženjskopravni zahtevek lahko vloži oškodovanec ali njegov dedič, če oškodovanec umre. V nekaterih primerih lahko takšen zahtevek uveljavlja tožilec.

Oškodovanec lahko pred vložitvijo obtožnice premoženjskopravni zahtevek vloži pri preiskovalnem organu ali na tožilstvu, po vložitvi obtožnice pa na sodišču.

1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (skupno in/ali po posameznih vrstah škode)?

Zakon ne določa načina vložitve zahtevka ali njegovega zneska. Poleg odškodnine za dejansko škodo lahko zasebna stranka uveljavlja odškodnino za izgubljeni dobiček, obresti, denarne stroške in honorar zastopnika.

Na vrh straniNa vrh strani

1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali tekom postopka?

Med obravnavo premoženjskopravnega zahtevka je treba zasebno stranko obvestiti o posledicah takšnega zahtevka.

Urad za pravosodje (ki ga nadzoruje Ministrstvo za pravosodje) pomaga žrtvam ter oškodovancu na njegovo zahtevo zagotavlja informacije in svetovanje pred začetkom kazenskega postopka.

1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka?

Zasebna stranka mora dokazati škodo, za katero uveljavlja zahtevek. Zato mora predložiti ustrezne dokaze. Med postopkom lahko z dovoljenjem sodišča postavi vprašanja neposredno obtožencu in priči.

1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe?

Na zahtevo zasebne stranke se lahko izvede zaseg za zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka. Zaseg lahko vključuje tudi premoženje, ki ni povezano s kaznivim dejanjem. Podrobna pravila o izvršitvi premoženjskopravnega zahtevka, ki mu ugodi sodišče, so določena v zakonu LIII o sodni izvršbi iz leta 1994.

2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa

2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa?

Da. V skladu z zakonom CXXXV o podpori žrtvam kaznivih dejanj in državni odškodnini iz leta 2005 se lahko odškodnina uveljavlja pri Službi za podporo žrtvam Urada za pravosodje.

Na vrh straniNa vrh strani

2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj?

Da. Odškodnino lahko uveljavljajo le fizične osebe, ki so žrtve nasilnega naklepnega kaznivega dejanja zoper življenje in telo.

2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe?

Odškodnina se lahko uveljavlja le, če je oškodovanec zaradi kaznivega dejanja umrl ali je bila resno prizadeta njegova telesna celovitost ali njegovo zdravje.

2.4. Ali lahko sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla, uveljavljajo odškodnino?

Da. Odškodnino lahko uveljavlja fizična oseba, ki je ob storitvi kaznivega dejanja najbližji sorodnik, posvojitelj, rejnik, posvojenec, rejenec, zakonec ali zunajzakonski partner umrle osebe ali oškodovanca ter živi v istem gospodinjstvu kot oseba, ki je umrla/katere telesna celovitost ali zdravje je bilo resno prizadeto zaradi nasilnega naklepnega kaznivega dejanja. Odškodnino lahko uveljavlja tudi fizična oseba, ki mora v skladu z zakonom, sodno odločbo ali odločbo katerega koli drugega organa ali veljavnim dogovorom preživljati katero koli zgoraj navedeno osebo.

2.5. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče?

Odškodnino lahko dobijo madžarski državljani, državljani katere koli države članice EU, razseljene osebe, ki zakonito prebivajo na ozemlju Republike Madžarske, žrtve trgovine z ljudmi, odškodninski upravičenci v skladu z mednarodnim sporazumom ali na podlagi vzajemnosti med državo, katere državljan je zadevna oseba, in Madžarsko ter osebe, ki imajo stalno prebivališče ali običajno in zakonito prebivališče v kateri koli državi članici EU. Odškodnino lahko uveljavljajo tudi žrtve, ki imajo dovoljenje za bivanje ali priseljevanje za Madžarsko.

Na vrh straniNa vrh strani

2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Madžarske, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Da. Zahtevek se lahko vloži v kateri koli državi članici EU, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na Madžarskem. V takšnih primerih se lahko odškodnina uveljavlja, če vlagatelj izpolnjuje zahteve iz zakona CXXXV o podpori žrtvam kaznivih dejanj in državni odškodnini iz leta 2005.

2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji?

Da. Če ne poteka kazenski postopek, odškodninskega zahtevka ni mogoče potrditi.

2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahteve počakati na konec preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne. Zahtevek se lahko vloži med kazenskim postopkom.

2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od storilca?

Ne.

2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru treba priložiti zahtevi?

Žrtev lahko uveljavlja odškodnino, čeprav storilec kaznivega dejanja ni znan.

Če je obtoženec oproščen, se lahko odškodnina uveljavlja le, če je bila oprostitev izrečena zaradi mladoletnosti, duševne nesposobnosti, sile ali grožnje, zmote, pravnega varstva, skrajne sile, ukaza nadrejenega, smrti storilca kaznivega dejanja, zastaranja, pomilostitve ali če je nevarnost dejanja za družbo prenehala ali postala zanemarljiva ali če je bila oprostitev izrečena zaradi drugih razlogov iz zakona IV o kazenskem zakoniku iz leta 1978.

Na vrh straniNa vrh strani

2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine?

Da.

Odškodninski zahtevek je treba vložiti v treh mesecih od datuma storitve kaznivega dejanja. Vendar obstajajo tri izjeme od tega pravila:

Če zahtevek ni bil predložen zaradi neizogibnih ovir, ga je mogoče predložiti v 3 mesecih od trenutka, ko so takšne ovire odpravljene.

Če se pozneje ugotovi, da je dejanje, v zvezi s katerim je potekal upravni postopek, kaznivo dejanje, se lahko zahtevek predloži v 3 mesecih od začetka kazenskega postopka.

Če se vzročna zveza med dejstvom, da je bila prizadeta telesna celovitost ali zdravje žrtve, in kaznivim dejanjem ugotovi pozneje, se lahko zahtevek predloži v 3 mesecih od tega datuma.

2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino?

Za določitev odškodnine je treba v zahtevku natančno opredeliti znesek materialne škode, nastale zaradi kaznivega dejanja, izgubo dohodka (z dokazili) in kakršne koli druge stroške, nastale zaradi kaznivega dejanja, ali zahtevo po odpravi škode, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja.

2.13. Kako se odškodnina izračunava?

Odškodnina se lahko plača kot pavšalno izplačilo ali mesečno nadomestilo.

Znesek pavšalne odškodnine:

  • 100 % škode, ki ne presega petkratnega osnovnega zneska,
  • za škodo, ki je pet- do desetkrat večja od osnovnega zneska, je pavšalna odškodnina petkrat večja od osnovnega zneska,

in 75 % dela, ki presega petkratni osnovni znesek.

Na vrh straniNa vrh strani

  • Če škoda presega desetkratni osnovni znesek, odškodnina znaša osnovni znesek krat 8,75 in 50 % dela, ki presega desetkratni osnovni znesek, vendar največ petnajstkratni osnovni znesek.

Če se pričakuje, da bo oškodovanec zaradi kaznivega dejanja nesposoben za delo več kot 6 mesecev, oškodovanec lahko zahteva nadomestilo kot delno odškodnino za izgubo rednega dohodka. Znesek nadomestila je:

  • 75 % potrjene izgube dohodka, če je žrtev mlajša od 18 let ali zanjo skrbi druga oseba,
  • 50 % potrjene izgube dohodka, če za žrtev ne skrbi druga oseba.
2.14. Ali je znesek priznane odškodnine omejen (minimum oziroma maksimum)?

Da.

Zakon priznava osnovni znesek, ki znaša 43 % bruto povprečnega nacionalnega mesečnega dohodka, ki ga objavi Centralni statistični urad za dve leti nazaj (62 651 HUF leta 2006).

Žrtev lahko celotno ali delno nadomestilo materialne škode, ki nastane zaradi kaznivega dejanja, zahteva v obliki pavšalnega izplačila. Najvišja pavšalna odškodnina, ki se lahko odobri, je petnajstkratni osnovni znesek.

Najvišja odškodnina, ki se plača v obliki mesečnega nadomestila, je enaka osnovnemu znesku. Takšno nadomestilo se lahko plačuje največ tri leta.

2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo na podlagi drugega pravnega naslova (npr. zavarovanja), odšteje od odškodnine, priznane s strani države?

Da.

2.16. Ali lahko kakšne druge okoliščine, npr. lastno vedenje v zvezi z dogodkom, na podlagi katerega je nastala poškodba, vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine?

Da.

Na vrh straniNa vrh strani

Dodaten pogoj za uveljavljanje odškodnine od države so sredstva žrtve. Zato se oceni vlagateljev dohodkovni položaj. Do odškodnine je upravičen vlagatelj, katerega neto dohodek (dohodek posameznika, če je član gospodinjstva) ne presega dvakratnega osnovnega zneska. (Leta 2006 je bil prag sredstev 125 302 HUF).

V nekaterih primerih je odškodnina zakonsko izključena zaradi vedenja žrtve: nekatere storitve ali opustitve izključujejo možnost dodelitve odškodnine, čeprav so sredstva žrtve pod pragom sredstev. V skladu s tem žrtev ni upravičena do odškodnine, če je škoda že povrnjena ali če zavarovalni zahtevek, za katerega se lahko pričakuje dodelitev celotnega ali delnega povračila škode, ni izvršen; če je žrtev izzvala kaznivo dejanje ali prispevala k nastanku škode; če žrtev ne sodeluje z organi v kazenskem postopku ali odškodninskem postopku ali če je žrtev storila kaznivo dejanje, povezano s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je nastala škoda.

2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Pod katerimi pogoji?

Ne.

2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede poteka postopka? Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh ali posebnih linijah za pomoč?

Potreben obrazec se lahko prenese s spletne strani:

http://www.im.hu/ Deutsch - English - français - magyar.

Obrazec je na voljo tudi pri regionalnih organih Urada za pravosodje. Za podatke o regionalnih organih je mogoče poklicati (brezplačno) telefonsko številko 06-80-244-444.

2.19. Ali sem upravičen do pravne pomoči za pripravo zahteve?

Pri pripravi zahteve lahko pomaga območna enota Službe za podporo žrtvam Urada za pravosodje.

2.20. Pri katerem organu je treba vložiti zahtevo za odškodnino?

Zahtevek se lahko vloži pri območni enoti Službe za podporo žrtvam Urada za pravosodje.

2.21. Ali obstajajo organizacije za pomoč žrtvam, ki nudijo nadaljnjo pomoč?

V Republiki Madžarski je veliko civilnih organizacij, ki pomagajo žrtvam kaznivih dejanj. Nekatere od njih pomagajo posamezni skupini žrtev (npr. ženskam), druge pa osebam, ki so postale žrtve posebnih kaznivih dejanj (npr. povezanih z domom).

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Madžarska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 07-03-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo