Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Grčija

Zadnja sprememba: 16-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Grčija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Nadomestilo v obliki denarne odškodnine s strani storilca 1.
1.1. Pod katerimi pogoji je mogoče vložiti odškodninski zahtevek med sojenjem storilcu (kazenski postopek)? 1.1.
1.2. Na kateri stopnji postopka je treba vložiti zahtevek? 1.2.
1.3. Kako in kje je treba vložiti zahtevek? 1.3.
1.4. Kaj je treba navesti v zahtevku (skupni znesek in/ali posamezne postavke)? 1.4.
1.5. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč pred postopkom in/ali med njim? 1.5.
1.6. Kakšne dokaze je treba predložiti za podkrepitev zahtevka? 1.6.
1.7. Če sodišče dodeli odškodnino, ali lahko žrtev kaznivega dejanja dobi kakršno koli posebno pomoč za izvršitev sodne odločbe zoper storilca? 1.7.
2. Odškodnina s strani države ali javnega organa 2.
2.1. Ali je mogoče prejeti odškodnino s strani države ali javnega organa? 2.1.
2.2. Ali je ta možnost na voljo le žrtvam posebnih vrst kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je ta možnost na voljo le žrtvam kaznivih dejanj, ki so utrpele posebne vrste škode? 2.3.
2.4. Ali lahko prejmejo odškodnino sorodniki ali vzdrževane osebe umrle žrtve kaznivega dejanja? 2.4.
2.5. Ali je možnost prejemanja odškodnine omejena le na osebe s posebnim državljanstvom ali osebe, ki prebivajo v posamezni državi? 2.5.
2.6. Ali je mogoče vložiti odškodninski zahtevek na Irskem, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če da, pod kakšnimi pogoji? 2.6.
2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba pred vložitvijo prošnje počakati na ugotovitve policijske preiskave ali kazenskega postopka? 2.8.
2.9. Če je storilec znan, ali je treba za prejem odškodnine storilcu najprej soditi? 2.9.
2.10. Ali je mogoče prejeti odškodnino, če storilec ni znan ali obsojen? Če da, kakšen dokaz moram priložiti za utemeljitev prošnje? 2.10.
2.11. Ali obstaja rok za vložitev prošnje za odškodnino? 2.11.
2.12. Za kakšno škodo je mogoče prejeti odškodnino? 2.12.
2.13. Kako se izračuna odškodnina? 2.13.
2.14. Ali je določen najnižji in/ali najvišji znesek, ki se lahko dodeli? 2.14.
2.15. Ali se prejeta odškodnina ali odškodnina, ki se jo lahko dobi, za isto škodo pri drugih virih (na primer zavarovalnina) odšteje od državne odškodnine? 2.15.
2.16. Ali obstajajo kakšna druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejemanja odškodnine ali način izračuna odškodnine, kot je ravnanje prosilca v zvezi s škodnim dogodkom? 2.16.
2.17. Ali je mogoče prejeti odškodnino vnaprej? Če da, pod kakšnimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje je mogoče dobiti potrebne obrazce in nadaljnje informacije o tem, kako je treba vložiti prošnjo? Ali je na voljo posebna telefonska številka za pomoč ali spletna stran, ki jo je mogoče uporabiti? 2.18.
2.19. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč za vložitev prošnje? 2.19.
2.20. Kam je treba poslati prošnjo? 2.20.
2.21. Ali obstajajo kakršne koli organizacije za podporo žrtvam, kjer je na voljo dodatna pomoč? 2.21.

 

1. Nadomestilo v obliki denarne odškodnine s strani storilca

Na spletni strani „Vložitev tožbe pri sodišču“ lahko izveste več o tem, kako je mogoče zahtevati odškodnino zunaj kazenskega postopka.

V zvezi s čezmejnimi zadevami, npr. kadar je bilo kaznivo dejanje storjeno v državi zunaj kraja prebivališča žrtve, je treba upoštevati, da žrtev lahko pokliče storilca pred sodišče, ki obravnava kazenski vidik zadeve, če to omogoča nacionalna zakonodaja.

1.1. Pod katerimi pogoji je mogoče vložiti odškodninski zahtevek med sojenjem storilcu (kazenski postopek)?

Civilni zahtevek za odškodnino in povračilo, ki je posledica kaznivega dejanja, in za finančno poravnavo zaradi moralne škode ali duševne stiske lahko pri kazenskem sodišču vložijo osebe, ki imajo to pravico v skladu z grškim civilnim zakonikom (člen 63 grškega Zakonika o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP]. Glavni pogoj za vložitev odškodninskega zahtevka pri kazenskem sodišču je obstoj pravice v skladu s civilnim zakonikom. Treba je upoštevati, da člen 914 grškega civilnega zakonika navaja: „Oseba, ki je nezakonito in po svoji krivdi povzročila škodo drugi osebi, mora plačati odškodnino.“ Odškodninski zahtevek, ki je že vložen pri civilnem sodišču, se lahko vloži tudi pri kazenskem sodišču, če pravnomočna sodna odločba v civilnem postopku ni bila izdana. Če se ta pravica uveljavlja, zahtevka ni mogoče nadaljevati pri civilnih sodiščih, razen če kazensko sodišče napoti zadevo nazaj na civilno sodišče za znesek, za katerega meni, da je zahtevek še vedno neporavnan, pod pogojem, da je zahtevani znesek nad 44 EUR.

Na vrh straniNa vrh strani

1.2. Na kateri stopnji postopka je treba vložiti zahtevek?

Stranke, ki so upravičene do vložitve odškodninskega zahtevka, lahko vedno zahtevajo poravnavo odškodninskega zahtevka pri kazenskih sodiščih, do začetka dokaznega postopka na javni obravnavi. Vse, kar morajo storiti, je, da vložijo tožbo zoper obtoženca v skladu z določbami grškega Zakonika o civilnem postopku v roku iz člena 167 ZKP, ali z drugimi besedami vsaj 5 dni pred obravnavo. Izjemoma lahko osebe, upravičene do finančne poravnave v skladu s civilnim pravom zaradi moralne škode ali duševne stiske, vložijo zahtevek pri kazenskem sodišču do začetka dokaznega postopka brez predprocesnih postopkov.

1.3. Kako in kje je treba vložiti zahtevek?

Obvestilo, da je bil vložen zahtevek, se lahko predloži kateremu koli uradniku za predhodno preiskavo, državnemu tožilcu [z vložitvijo tožbe], preiskovalnemu sodniku ali celo prvič pri sodni obravnavi kazenske zadeve. V zadnjem primeru je rok za vročitev tožbe storilcu ali stranki, odgovorni v skladu s civilnim pravom, ki poteče pet dni pred datumom obravnave, pomemben.

1.4. Kaj je treba navesti v zahtevku (skupni znesek in/ali posamezne postavke)?

Kadar odškodninski zahtevek ni povezan z odškodnino za moralno škodo ali duševno stisko, ampak za škodo, ki jo je utrpela žrtev, veljajo določbe, ki veljajo za katero koli drugo tožbo, vloženo pri sodišču, tudi v tem primeru (glejte stran z naslovom „Vložitev tožbe pri sodišču“).

Na vrh straniNa vrh strani

1.5. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč pred postopkom in/ali med njim?

Določbe, ki veljajo za katero koli drugo tožbo, vloženo pri civilnem sodišču, veljajo tudi za odškodninske zahtevke (glejte stran z naslovom „Pravna pomoč“).

1.6. Kakšne dokaze je treba predložiti za podkrepitev zahtevka?

Treba je predložiti vse dokaze, potrebne za dokazilo veljavnosti katerega koli drugega zahtevka (glejte stran z naslovom „Dokazi“).

1.7. Če sodišče dodeli odškodnino, ali lahko žrtev kaznivega dejanja dobi kakršno koli posebno pomoč za izvršitev sodne odločbe zoper storilca?

Zaenkrat še ni nobene takšne javne ali druge službe.

2. Odškodnina s strani države ali javnega organa

2.1. Ali je mogoče prejeti odškodnino s strani države ali javnega organa?

Na splošno grška zakonodaja še ne predvideva načina za pridobitev odškodnine od države za škodo, ki je nastala kot posledica kaznivih dejanj tretje osebe. Edini primer, v katerem je država v skladu s civilnim zakonom odgovorna in mora plačati odškodnino, je določen v členu 105 Uvodnega zakona k Zakoniku o civilnem postopku. Ta ureja zadeve, v katerih so za nezakonita dejanja ali opustitve odgovorni javni organi, občine, skupnosti ali druge pravne osebe javnega prava in ki se zgodijo pri izvajanju njihovih podeljenih pooblastil. Vsi odgovori v nadaljevanju so povezani le s temi primeri.

Na vrh straniNa vrh strani

2.2. Ali je ta možnost na voljo le žrtvam posebnih vrst kaznivih dejanj?

Kot je omenjeno zgoraj, je ta možnost povezana le z odškodninsko odgovornostjo javnih organov, občin, skupnosti ali drugih pravnih oseb javnega prava pri izvajanju njihovih podeljenih pooblastil.

2.3. Ali je ta možnost na voljo le žrtvam kaznivih dejanj, ki so utrpele posebne vrste škode?

Za vsako škodo, ki se zgodi zaradi takšnih dejanj, je mogoče prejeti odškodnino.

2.4. Ali lahko prejmejo odškodnino sorodniki ali vzdrževane osebe umrle žrtve kaznivega dejanja?

Da, dediči žrtve in vzdrževane osebe lahko zahtevajo odškodnino za duševno stisko.

2.5. Ali je možnost prejemanja odškodnine omejena le na osebe s posebnim državljanstvom ali osebe, ki prebivajo v posamezni državi?

Ta možnost ni omejena glede na državljanstvo ali prebivališče.

2.6. Ali je mogoče vložiti odškodninski zahtevek na Irskem, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če da, pod kakšnimi pogoji?

Odgovor je da, pod zgornjimi pogoji in če je javni organ izvajal svoja pooblastila v drugi državi.

2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji?

Ne, kaznivega dejanja ni treba prijaviti policiji.

2.8. Ali je treba pred vložitvijo prošnje počakati na ugotovitve policijske preiskave ali kazenskega postopka?

Ne.

Na vrh straniNa vrh strani

2.9. Če je storilec znan, ali je treba za prejem odškodnine storilcu najprej soditi?

Storilec je odgovoren skupaj z državo v skladu s posebnimi določbami o ministrski odgovornosti.

2.10. Ali je mogoče prejeti odškodnino, če storilec ni znan ali obsojen? Če da, kakšen dokaz moram priložiti za utemeljitev prošnje?

2.11. Ali obstaja rok za vložitev prošnje za odškodnino?

Veljajo enaki časovni roki kot za druge zahtevke in njihovo zastaranje.

2.12. Za kakšno škodo je mogoče prejeti odškodnino?

Odškodnino je mogoče prejeti za vsako škodo, tudi če gre za moralno škodo.

2.13. Kako se izračuna odškodnina?

Na enak način kot pri drugih odškodninskih zahtevkih [glejte odgovor na vprašanje pod točko 1.4 o tej zadevi].

2.14. Ali je določen najnižji in/ali najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Takšne omejitve ni. Raven odškodnine je odvisna od vrste škode.

2.15. Ali se prejeta odškodnina ali odškodnina, ki se jo lahko dobi, za isto škodo pri drugih virih (na primer zavarovalnina) odšteje od državne odškodnine?

Pravila, ki veljajo za vse druge odškodninske zadeve, veljajo tudi tu.

2.16. Ali obstajajo kakšna druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejemanja odškodnine ali način izračuna odškodnine, kot je ravnanje prosilca v zvezi s škodnim dogodkom?

Enako kot pri vseh drugih odškodninskih zadevah, če se upošteva, da je vedenje žrtve pripomoglo k nastanku ali višini nastale škode [sokrivda oškodovanca], se raven dodeljene odškodnine ustrezno zmanjša.

2.17. Ali je mogoče prejeti odškodnino vnaprej? Če da, pod kakšnimi pogoji?

Tako kot pri drugih odškodninskih zadevah lahko v skladu s splošno veljavnimi pravili [glejte stran z naslovom „Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja“] zahtevate za plačilo dela odškodnine tudi pred obravnavo zadeve z zahtevanjem dodelitve začasne denarne pomoči.

2.18. Kje je mogoče dobiti potrebne obrazce in nadaljnje informacije o tem, kako je treba vložiti prošnjo? Ali je na voljo posebna telefonska številka za pomoč ali spletna stran, ki jo je mogoče uporabiti?

V zvezi s tem ne obstaja nič.

2.19. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč za vložitev prošnje?

Pod enakimi določili in pogoji kot pri zahtevanju za pravno pomoč za katere koli druge pravne zadeve [glejte stran z naslovom „Pravna pomoč“].

2.20. Kam je treba poslati prošnjo?

Prošnje morajo biti vložene pri sodišču in ne pri posebni službi.

2.21. Ali obstajajo kakršne koli organizacije za podporo žrtvam, kjer je na voljo dodatna pomoč?

Ne. Takšne organizacije še ne obstajajo.

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Grčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 16-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo