Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Nemčija

Zadnja sprememba: 04-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Nemčija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Odškodnina v obliki nadomestila škode s strani storilca kaznivega dejanja 1.
1.1. Kdo lahko uveljavlja odškodninske zahtevke zoper storilca kaznivega dejanja in pod kakšnimi pogoji (v kazenskem postopku)? 1.1.
1.2. V kateri fazi postopka? 1.2.
1.3. Kako in kdo naj vloži te zahtevke? 1.3.
1.4. V kakšni obliki je treba vložiti te odškodninske zahtevke (navedba celotnega zneska in/ali podrobna opredelitev posameznih vrst škode)? 1.4.
1.5. Ali je pravna pomoč na voljo pred in/ali med postopkom? 1.5.
1.6. Kakšne dokaze je treba predložiti v podkrepitev zahtevka? 1.6.
1.7. Ali ima oškodovanec kot žrtev kaznivega dejanja pravico do posebne pomoči pri izvršitvi sodbe zoper storilca kaznivega dejanja, če sodišče odobri odškodninski zahtevek? 1.7.
2. Odškodnina s strani države ali javnih organov 2.
2.1. Ali obstaja možnost odškodnine s strani države ali javnih organov? 2.1.
2.2. Ali je ta možnost omejena na oškodovance, ki so žrtve določenih kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je ta možnost omejena na oškodovance, ki so utrpeli določene vrste škode? 2.3.
2.4. Ali lahko odškodnino prejmejo sorodniki ali vzdrževane osebe preminulih žrtev kaznivih dejanj? 2.4.
2.5. Ali je možnost odškodnine omejena na osebe z določenim državljanstvom ali na osebe, ki prebivajo v določeni državi? 2.5.
2.6. Ali lahko žrtev odškodnino zahteva v državi članici, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? 2.6.
2.7. Ali je treba kazensko ovadbo podati na policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahtevka počakati na rezultate policijske preiskave ali kazenskih postopkov? 2.8.
2.9. Ali je treba v primeru identifikacije storilca kaznivega dejanja najprej poskusiti pridobiti odškodnino od storilca? 2.9.
2.10. Ali je možno zahtevati odškodnino, četudi storilec kaznivega dejanja ni identificiran ali obsojen? Če je odgovor pozitiven, kakšne dokaze je treba predložiti v podkrepitev zahtevka? 2.10.
2.11. Ali so za vloge odškodninskih zahtevkov določeni roki? 2.11.
2.12. Za katere vrste škode velja ta uredba? 2.12.
2.13. Kako se odškodnina izračuna? 2.13.
2.14. Ali obstaja najmanjši in/ali največji znesek, ki se ga lahko dodeli? 2.14.
2.15. Ali se odškodnina, ki jo je žrtev prejela ali jo lahko prejme za iste vrste škode iz drugih virov (kot so zavarovalnice), odbije od državne odškodnine? 2.15.
2.16. Ali lahko na možnost odškodnine ali način izračuna odškodninskega zneska vplivajo druga merila, kot je vedenje žrtve v povezavi z dogodkom, ki je povzročil škodo? 2.16.
2.17. Ali je pri odškodnini mogoče predplačilo? Če je odgovor pozitiven, pod kakšnimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje je mogoče dobiti potrebne obrazce in dodatne informacije glede vložitve zahtevka? Sta za take primere na voljo posebna telefonska linija ali spletna stran? 2.18.
2.19. Ali lahko oškodovanec pri vložitvi zahtevka prejme pravno pomoč? 2.19.
2.20. Na koga je treba zahtevek nasloviti? 2.20.
2.21. Ali obstajajo združenja za pomoč žrtvam, ki lahko nudijo dodatno pomoč? 2.21.

 

1. Odškodnina v obliki nadomestila škode s strani storilca kaznivega dejanja

Pri odškodninskih zahtevkih zoper storilca, ki se uveljavljajo izven kazenskega postopka, se sklicuje na pojasnila „Poziv sodišča“ (Anrufung des Gerichts).

Kar zadeva čezmejne primere, ko je kaznivo dejanje storjeno npr. v državi članici, ki ni država prebivališča žrtve, lahko ta oseba uveljavlja odškodninske zahtevke zoper storilca pri sodišču, pred katerim teče tudi kazenski postopek, če državno pravo to dopušča.

1.1. Kdo lahko uveljavlja odškodninske zahtevke zoper storilca kaznivega dejanja in pod kakšnimi pogoji (v kazenskem postopku)?

V kazenskem postopku lahko vsak oškodovanec kaznivega dejanja ali njegov dedič proti obdolžencu uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, ki izhaja iz kaznivega dejanja in je v pristojnosti rednih sodišč ter še ni vložen pri drugih sodiščih.

1.2. V kateri fazi postopka?

Zahtevek je mogoče vložiti že v preiskovalnem postopku pred sprožitvijo kazenskega postopka pri sodišču ali še med glavno obravnavo pred začetkom zaključnih govorov.

1.3. Kako in kdo naj vloži te zahtevke?

Odškodninski zahtevek je mogoče vložiti pisno – pri državnem tožilstvu in po vložitvi tožbe pri sodišču – ali ustno na zapisnik sodnega uradnika ali ustno še med glavno obravnavo. Pristojno je državno tožilstvo, ki vodi preiskovalni postopek zoper obdolženca, oziroma sodišče, pri katerem je bila vložena tožba.

Na vrh straniNa vrh strani

1.4. V kakšni obliki je treba vložiti te odškodninske zahtevke (navedba celotnega zneska in/ali podrobna opredelitev posameznih vrst škode)?

Natančno je treba opredeliti predmet in razlog zahtevka. Praviloma je treba navesti zahtevan denarni znesek, razen če mora njegovo višino določiti šele izvedenec ali če je odločitev o odškodnini za bolečine prepuščena sodišču.

1.5. Ali je pravna pomoč na voljo pred in/ali med postopkom?

Tožniku je treba na zahtevo odobriti pravno pomoč takoj po vložitvi tožbe, če glede na svoje osebne in gospodarske razmere ne more kriti pravdnih stroškov ali pa jih lahko krije le delno ali po obrokih. Poleg tega mora namerno uveljavljanje pravic nuditi zadostne možnosti za uspeh in ne sme biti zlonamerno.

1.6. Kakšne dokaze je treba predložiti v podkrepitev zahtevka?

Tožba, s katero se uveljavlja odškodninski zahtevek, mora vsebovati ustrezna dokazna sredstva. Če dokazna sredstva niso navedena, to ni škodljivo, saj mora sodišče tudi v tem primeru pri odkrivanju resnice dokazni postopek po uradni dolžnosti razširiti na vsa dejstva in dokazna sredstva, ki so pomembna za razsodbo.

1.7. Ali ima oškodovanec kot žrtev kaznivega dejanja pravico do posebne pomoči pri izvršitvi sodbe zoper storilca kaznivega dejanja, če sodišče odobri odškodninski zahtevek?

Ne.

2. Odškodnina s strani države ali javnih organov

2.1. Ali obstaja možnost odškodnine s strani države ali javnih organov?

Odškodnino je mogoče dodeliti v skladu z zakonom o odškodnini žrtvam nasilnih dejanj.

Na vrh straniNa vrh strani

2.2. Ali je ta možnost omejena na oškodovance, ki so žrtve določenih kaznivih dejanj?

Pravico do odškodnine imajo  žrtve namernega, nezakonitega napada, torej žrtve nasilnega dejanja. Žrtev fizičnega napada je upravičena do odškodnine tudi, če je oškodovana pri napadu s splošno nevarnimi sredstvi, na primer z razstrelivom, ali pri napadu druge osebe ali obrambi pred napadom. Zahtevek odškodnine izhaja tudi iz spolne zlorabe.

Za kazniva dejanja, ki niso fizičen napad na telesno integriteto osebe, kot sta na primer vlom ali prevara, se odškodnina ne dodeli.

2.3. Ali je ta možnost omejena na oškodovance, ki so utrpeli določene vrste škode?

Pogoj za odškodninski zahtevek je telesna ali duševna prizadetost kot posledica fizičnega napada. Mesečne rente se izplačujejo le za trajne poškodbe. Za zgolj premoženjsko škodo se odškodnina ne dodeli.

2.4. Ali lahko odškodnino prejmejo sorodniki ali vzdrževane osebe preminulih žrtev kaznivih dejanj?

Do odškodnine so upravičeni tudi zakonski partnerji, otroci in v posebnih primerih tudi starši žrtve. Ločeni zakonski partnerji in stari starši lahko prejmejo odškodnino, če jih je ali bi jih žrtev vzdrževala.

2.5. Ali je možnost odškodnine omejena na osebe z določenim državljanstvom ali na osebe, ki prebivajo v določeni državi?

Do odškodnine so upravičeni nemški državljani in tujci, ki zakonito prebivajo v Nemčiji. Državljani držav članic Evropske unije in tujci, ki v Nemčiji zakonito prebivajo že več kot tri leta, prejmejo izplačila v celoti. Tujci, ki v Nemčiji zakonito prebivajo manj kot tri leta, prejmejo izplačila neodvisno od dohodka ali v primeru trajnega odhoda iz države odpravnino. Obiskovalci in turisti ob težki poškodbi prejmejo enkratno odškodnino za trpljenje.

Na vrh straniNa vrh strani

2.6. Ali lahko žrtev odškodnino zahteva v državi članici, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi?

Zakon o odškodnini žrtvam nasilnih dejanj temelji na ideji, da ima žrtev fizičnega napada pravico do izravnave s strani države, ki žrtve kljub vsemu trudu ni mogla zaščititi. Zakon o odškodnini žrtvam nasilnih dejanj temelji na teritorialnem načelu, zato se odškodnina dodeli le, če je bil fizičen napad storjen na področju veljavnosti tega zakona.

2.7. Ali je treba kazensko ovadbo podati na policiji?

Žrtev mora storiti vse, kar je v njeni moči, za pojasnitev dejanja in pregon storilca, kamor sodi zlasti vloga kazenske ovadbe pri organu, pristojnem za kazenski pregon (policija ali državno tožilstvo). Vendar v posebnih primerih (npr. spolna zloraba, dejanja v družini) ovadba izjemoma ni potrebna.

2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahtevka počakati na rezultate policijske preiskave ali kazenskih postopkov?

Skrbstveni organi zveznih dežel, ki so pristojni za izvajanje zakona o odškodnini žrtvam nasilnih dejanj, morajo ne glede na rezultate policijskih preiskav, preiskav državnega tožilstva ali sodnih preiskav sami odločati o zahtevku za odškodnino žrtvi. Tak zahtevek je treba zato ne glede na sprožitev in potek preiskovalnega postopka s strani policije ali državnega tožilstva vložiti čim prej po dogodku, zaradi katerega je nastala škoda.

2.9. Ali je treba v primeru identifikacije storilca kaznivega dejanja najprej poskusiti pridobiti odškodnino od storilca?

Zahtevek iz zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj kot del socialnega odškodninskega prava obstaja ne glede na morebitne odškodninske zahtevke zoper storilca. Če je od storilca mogoče izterjati plačilo, se zahtevki žrtve zoper njega v višini odškodnine, dodeljene v skladu z določbami zakona o odškodnini žrtvam, prenesejo na državnega plačnika.

Na vrh straniNa vrh strani

2.10. Ali je možno zahtevati odškodnino, četudi storilec kaznivega dejanja ni identificiran ali obsojen? Če je odgovor pozitiven, kakšne dokaze je treba predložiti v podkrepitev zahtevka?

Kot je navedeno pod 2.8., je dodelitev odškodnine povsem neodvisna od obsodbe ali kazni za storilca. Tožnik mora – kot v celotnem socialnem pravu – tudi na področju odškodnin žrtvam dokazati obstoj vseh dejstev, upravičenih do zahtevka, torej zlasti obstoj nasilnega dejanja, storjenega nad njim, ter poškodb, povzročenih s tem dejanjem. Ravno v primerih, v katerih storilec ni znan ali druga dokazna sredstva niso prisotna, nastopijo v korist tožnika daljnosežne olajšave glede dokazov.

2.11. Ali so za vloge odškodninskih zahtevkov določeni roki?

Vloga odškodninskega zahtevka ni vezana na roke. Izplačila se načeloma opravijo po mesecu vloge. Lahko pa se dodelijo tudi za obdobje pred vložitvijo zahtevka, če je zahtevek vložen v enem letu po dejanju.

2.12. Za katere vrste škode velja ta uredba?

V skladu z zakonom o odškodnini žrtvam se opravijo izplačila za izravnavo zdravstvenih in gospodarskih posledic utrpele škode. Nepremoženjska škoda se ne nadomesti.

2.13. Kako se odškodnina izračuna?

Vsem žrtvam nasilnih dejanj so za okrevanje ali izboljšanje zdravja namenjeni potrebni zdravstveni ukrepi (vključno z npr. ukrepi za zdravstveno in poklicno rehabilitacijo, skrbstvenimi storitvami, psihoterapevtskim zdravljenjem itd.), izplačila za zagotovitev sredstev za preživljanje ter doživljenjske rente za izravnavo poškodb in gospodarske škode. Višina rent je odvisna od obsega posamezne poškodbe in od izgub dohodka, pogojenih s poškodbo.

Na vrh straniNa vrh strani

2.14. Ali obstaja najmanjši in/ali največji znesek, ki se ga lahko dodeli?

Mesečne rente za izravnavo poškodb se izplačujejo v fiksnih zneskih, ki so odvisni od obsega poškodbe in se spreminjajo letno. V najnižjem razredu se trenutno mesečno izplačuje 118 eurov. Višina vseh ostalih rent, dodatno izplačanih za izravnavo gospodarskih posledic, je odvisna od dohodkovnih razmer žrtve nasilja. Zgornje meje za mesečne ali celotne zneske odškodnine niso določene.

2.15. Ali se odškodnina, ki jo je žrtev prejela ali jo lahko prejme za iste vrste škode iz drugih virov (kot so zavarovalnice), odbije od državne odškodnine?

Upoštevajo se le izplačila, ki jih žrtev dejansko prejme za isto poškodbo in ki naj bi služila istemu namenu.

2.16. Ali lahko na možnost odškodnine ali način izračuna odškodninskega zneska vplivajo druga merila, kot je vedenje žrtve v povezavi z dogodkom, ki je povzročil škodo?

Zahtevek za odškodnino se lahko zavrne, če je žrtev (so)povzročila poškodbo ali če se zdi dodelitev izplačil neprimerna iz drugih razlogov.

2.17. Ali je pri odškodnini mogoče predplačilo? Če je odgovor pozitiven, pod kakšnimi pogoji?

Zdravstvene storitve je mogoče opraviti nemudoma, oziroma prevzeti stroške le-teh. Pri rentah predplačila niso predvidena. O zahtevkih za odškodnino žrtvam pa se razpravlja in odloča prednostno.

2.18. Kje je mogoče dobiti potrebne obrazce in dodatne informacije glede vložitve zahtevka? Sta za take primere na voljo posebna telefonska linija ali spletna stran?

Zahtevek je načeloma mogoče vložiti brez obrazca. Obrazci za zahtevek so na voljo pri pristojnih skrbstvenih organih zveznih dežel, pri katerih se žrtve nasilja tudi posvetujejo glede svojih zahtevkov. Poleg tega je mogoče dobiti dodatne informacije, na primer pri drugih socialnih zavodih, zavodih za socialno zavarovanje, zdravstvenih zavarovalnicah, zavarovalnicah in pri policiji. Zvezno ministrstvo za zdravje in socialno varstvo izdaja brošuro o odškodnini žrtvam v Nemčiji, ki jo državljani in organi lahko naročijo brezplačno. Poleg tega je mogoče s spletne strani zveznega ministrstva prenesti besedila zakona in dodatne informacije o odškodnini žrtvam. Tudi zvezne dežele, pristojne za izvajanje zakona, izdajajo ustrezne brošure in na svojih spletnih straneh nudijo dodatne informacije. Posebna telefonska številka za žrtve nasilja ne obstaja, vendar pa lahko žrtve kadar koli poiščejo pomoč na splošni telefonski številki policije za klic v sili.

2.19. Ali lahko oškodovanec pri vložitvi zahtevka prejme pravno pomoč?

Upravni postopek za odločitev o odškodninskem zahtevku je brezplačen. Tudi za morebitni kasnejši postopek pred pristojnimi socialnimi sodišči se sodni stroški ne zaračunajo.

2.20. Na koga je treba zahtevek nasloviti?

Odločitev o zahtevku za odškodnino žrtvam sprejmejo krajevno pristojni skrbstveni organi zveznih dežel. Zahtevke pa je mogoče vložiti tudi pri vseh drugih socialnih zavodih.

2.21. Ali obstajajo združenja za pomoč žrtvam, ki lahko nudijo dodatno pomoč?

Obstajajo številne zasebne organizacije, katerih naloga je, da pomagajo žrtvam nasilja. Med njimi so  zgolj lokalna, pa tudi zvezna združenja.

Nadaljnje informacije

Žrtev nasilja lahko od storilca po civilnopravni poti ali v okviru kazenskega postopka (adhezijski postopek) zahteva denarno odškodnino, ki zajema tudi nepremoženjsko škodo.

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Nemčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 04-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo