Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala

Zadnja sprememba: 27-02-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Odškodnina žrtvam kaznivih dejanj

Kako se lahko uveljavlja odškodnina za poškodbe in škodo zaradi storjenega kaznivega dejanja?

Postati žrtev kaznivega dejanja je ena najtežjih življenjskih izkušenj. Žrtev lahko zaradi kaznivega dejanja utrpi dolgotrajne hude telesne poškodbe in je hudo duševno pretresena ter se mora spopasti z duševnimi težavami. Kriti mora morda tudi stroške zdravljenja in dolgotrajne hospitalizacije ter lahko izgubi dohodek, ker ne more delati. Kaznivo dejanje lahko občuti kot napad na svojo osebnostno celovitost ter se lahko dolgo boji biti na javnih mestih, razen tega je lahko na splošno okrnjeno njeno zadovoljstvo v življenju.

Odgovornost storilca kaznivega dejanja, da plača odškodnino

Povsem običajno je, da želi žrtev uveljavljati odškodnino za nastale poškodbe in škodo. Za plačilo takšne odškodnine je v vseh državah članicah odgovoren storilec kaznivega dejanja. Takšno odgovornost, ki se imenuje civilnopravna odgovornost, obravnava civilno pravo posamezne države članice in pomeni, da mora storilec kaznivega dejanja žrtvi povrniti nastalo škodo.

Odgovornost storilca kaznivega dejanja za plačilo odškodnine žrtvi je ločena od njegove kazenske odgovornosti do države. Odškodnina je povezana z razmerjem med storilcem kaznivega dejanja in žrtvijo, načeloma pa jo mora zahtevati žrtev v civilnem postopku. Kazenska odgovornost je povezana z razmerjem med storilcem kaznivega dejanja in državo. Dokaze o krivdi storilca kaznivega dejanja morajo zagotoviti pristojni organi (policija, tožilec, preiskovalni sodnik), odločitev o njegovi krivdi pa se sprejme v kazenskem postopku.

Običajno lahko žrtev zahteva odškodnino od storilca kaznivega dajanja tako, da vloži tožbo proti njemu. Več informacij o tem je na voljo v temi „Vložitev tožbe pri sodišču“. Vseeno pa vse države članice priznavajo težek položaj žrtve po kaznivem dejanju in zato poskušajo na različne načine pomagati žrtvi pri uveljavljanju odškodnine od storilca kaznivega dejanja. Žrtev lahko na primer uveljavlja odškodnino v kazenskem postopku, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Nekatere države članice pomagajo žrtvi izvršiti tudi sodno odločbo o odškodnini. Nadaljnje informacije so na voljo, če kliknete na zastavice držav članic.

Možnost uveljavljanja odškodnine od države

V veliko primerih žrtev ne more uveljavljati odškodnine od storilca kaznivega dejanja. Razlog za to je morda dejstvo, da storilec kaznivega dejanja ni bil odkrit ali da ugotovitve policijske preiskave ne dokazujejo, kdo je storil kaznivo dejanje. Tudi če je izdana sodna odločba o odškodnini, storilec kaznivega dejanja morda nima dohodka in premoženja ter zato dejansko ne more plačati odškodnine žrtvi.

Zato so nekatere države članice omogočile žrtvi, da uveljavlja odškodnino od države in ne od storilca kaznivega dejanja. V večini držav članic mora žrtev najprej uveljavljati odškodninski zahtevek zoper storilca kaznivega dejanja. Če pri tem ni uspešna, lahko zahteva odškodnino od države. V nekaterih državah članicah je možnost uveljavljanja odškodnine od države omejena z dodatnimi merili v zvezi z vrsto kaznivega dejanja ali vrstami in zneski škode, za katero se lahko uveljavlja odškodnina. Nekatere države članice so določile milejše pogoje za uveljavljanje odškodnine v primeru žrtev terorističnih napadov. Več informacij o teh pogojih in načinih uveljavljanja odškodnine od države je na voljo, če kliknete na zastavice držav članic.

Nova zakonodaja EU

Direktiva Sveta o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ki je bila sprejeta 29. aprila 2004, določa, da mora imeti od 1. julija 2005 vsaka država članica nacionalno shemo odškodnin, ki žrtvam zagotavlja pošteno in primerno odškodnino. Razen tega Direktiva zagotavlja olajšan dostop do odškodnine v praksi, ne glede na to, kje v EU je storjeno kaznivo dejanje, tako da vzpostavlja sistem za sodelovanje nacionalnih organov, ki je začel delovati 1. januarja 2006.

Več informacij o tej direktivi je na voljo, če kliknete na ikono „Pravo Skupnosti“.

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 27-02-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo