Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Francija

Zadnja sprememba: 09-10-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Francija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Pridobitev nadomestila od storilca kaznivega dejanja v obliki odškodnine 1.
1.1. Pod katerimi pogoji lahko vložim zahtevek za odškodnino v postopku proti storilcu kaznivega dejanja (kazenski postopek)? 1.1.
1.2. V kateri fazi postopka moram to narediti? 1.2.
1.3. Kako in pri kom moram vložiti ta zahtevek? 1.3.
1.4. Kako bi moral predložiti svoj zahtevek (navesti skupni znesek in/ali opredeliti posamezno škodo)? 1.4.
1.5. Ali lahko pred postopkom in/ali med njim dobim pravno pomoč? 1.5.
1.6. Katere dokaze bom moral predložiti v podporo svojega zahtevka? 1.6.
1.7. Če mi sodišče dodeli odškodnino, ali mi je kot žrtvi kaznivega dejanja na voljo posebna pomoč za izvršitev sodbe proti storilcu kaznivega dejanja? 1.7.
2. Pridobitev nadomestila od države ali javnega organa 2.
2.1. Ali obstaja možnost pridobitve nadomestila od države ali javnega organa? 2.1.
2.2. Ali je ta možnost omejena na žrtve določenih vrst kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je ta možnost omejena na žrtve, ki so utrpele določeno vrsto škode? 2.3.
2.4. Ali lahko v primeru smrti žrtve nadomestilo dobijo bližnji sorodniki ali vzdrževane osebe? 2.4.
2.5. Ali je možnost pridobitve nadomestila omejena na osebe z določenim državljanstvom ali osebe s stalnim prebivališčem v določeni državi? 2.5.
2.6. Ali lahko zahtevam nadomestilo v Franciji, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod kakšnimi pogoji? 2.6.
2.7. Ali je potrebno, da je bilo kaznivo dejanje prijavljeno policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba počakati na rezultate policijske preiskave ali kazenskih postopkov, preden se lahko vloži zahtevek? 2.8.
2.9. Če je bil storilec kaznivega dejanja identificiran, ali je treba najprej poskušati dobiti odškodnino od njega? 2.9.
2.10. Če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran ali njegov pregon ni bil uspešen, ali vseeno obstaja možnost za prejem nadomestila? Če obstaja, katere dokaze moram predložiti v podporo svojega zahtevka? 2.10.
2.11. Ali obstaja rok za vložitev zahtevka za nadomestilo? 2.11.
2.12. Za katero škodo lahko prejmem nadomestilo? 2.12.
2.13. Kako bo nadomestilo izračunano? 2.13.
2.14. Ali obstaja najnižji in/ali najvišji znesek, ki ga je mogoče dodeliti? 2.14.
2.15. Ali bo nadomestilo, ki sem ga prejel ali ki ga lahko prejmem za isto škodo, toda iz drugih virov (kot je zavarovanje), odšteto od nadomestila države? 2.15.
2.16. Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost, da prejmem nadomestilo, ali na način izračuna nadomestila, kot je moje vedenje med dogodkom, ki je povzročil škodo? 2.16.
2.17. Ali lahko dobim predujem na nadomestilo? Če lahko, pod kakšnimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje lahko dobim potrebne obrazce in dodatne informacije o postopku za vložitev zahtevka? Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletna stran, ki jo lahko uporabim? 2.18.
2.19. Ali lahko dobim pravno pomoč za vložitev zahtevka? 2.19.
2.20. Kam moram poslati zahtevek? 2.20.
2.21. Ali obstajajo združenja za pomoč žrtvam, ki lahko nudijo dodatno pomoč? 2.21.

 

1. Pridobitev nadomestila od storilca kaznivega dejanja v obliki odškodnine

1.1. Pod katerimi pogoji lahko vložim zahtevek za odškodnino v postopku proti storilcu kaznivega dejanja (kazenski postopek)?

V skladu s členom 2 Zakona o kazenskem postopku je civilna tožba za nadomestilo škode, povzročene z zločinom, prestopkom ali prekrškom, na voljo vsem, ki so osebno utrpeli škodo, ki jo je neposredno povzročilo kaznivo dejanje.

Zadostuje torej, da se dokaže obstoj škode, ki jo je povzročilo kaznivo dejanje, da se lahko zahteva odškodnina brez omejitve zahtevanih zneskov (člen 420-1 Zakona o kazenskem postopku).

1.2. V kateri fazi postopka moram to narediti?

Zahtevek za odškodnino se lahko vloži že ob začetku preiskave in pregona. Člena 53-1 in 75 Zakona o kazenskem postopku predvidevata, da morajo organi sodne policije z vsemi sredstvi obvestiti žrtve o njihovih pravicah in zlasti o njihovi pravici, da dobijo odškodnino za utrpelo škodo. Vendar pa se ta zahtevek lahko vloži tudi med preiskavo in celo med sodno obravnavo.

1.3. Kako in pri kom moram vložiti ta zahtevek?

S soglasjem državnega tožilca lahko zahtevek za odškodnino vloži žrtev med policijsko preiskavo pri uradniku ali uslužbencu sodne policije, ki sestavi zapisnik o tem. Poleg tega se zahtevek lahko pošlje tudi preprosto po telefaksu ali s priporočenim pismom s povratnico, ki prispe na sodišče najmanj 24 ur pred datumom obravnave. Toda žrtev lahko nastopi tudi kot zasebni tožnik, tako da se osebno udeleži obravnave.

Na vrh straniNa vrh strani

1.4. Kako bi moral predložiti svoj zahtevek (navesti skupni znesek in/ali opredeliti posamezno škodo)?

Zahtevek je lahko razčlenjen po škodnih postavkah, če se nanaša na telesno, materialno in moralno škodo, ali splošen, če gre za moralno škodo. Vendar pa mu morajo biti priložena vsa dokazila.

1.5. Ali lahko pred postopkom in/ali med njim dobim pravno pomoč?

Zakon z dne 9. septembra 2002 predvideva dodelitev pravne pomoči za žrtve najtežjih kaznivih dejanj ne glede na finančno stanje. Za druge je ta zahtevek odvisen od finančnega stanja. Ta pomoč velja od začetka postopka, saj mora sodna policija že ob začetku faze preiskave in pregona žrtev obvestiti o njeni pravici, da ji pomaga odvetnik, ki ga lahko imenuje predsednik odvetniške zbornice.

1.6. Katere dokaze bom moral predložiti v podporo svojega zahtevka?

Žrtev mora v zvezi s svojim zahtevkom predložiti dokazila: zdravniško spričevalo, prenehanje dela in izguba dohodka, računi, predračuni …

V primeru telesne poškodbe lahko sodišče bodisi po uradni dolžnosti bodisi na zahtevo žrtve odredi izvedensko preiskavo za oceno resnosti poškodbe. V čakanju na rezultate izvedenske preiskave lahko žrtev dobi izplačilo predplačila (predujem na nadomestilo).

1.7. Če mi sodišče dodeli odškodnino, ali mi je kot žrtvi kaznivega dejanja na voljo posebna pomoč za izvršitev sodbe proti storilcu kaznivega dejanja?

Združenja za pomoč žrtvam najpogosteje zagotavljajo spremljanje žrtev po izreku kazni in lahko usmerjajo žrtev v njenih nadaljnjih korakih.

Na vrh straniNa vrh strani

Poleg tega, če je storilec obsojen na kazen, ki vključuje obveznost nadomestila za žrtev, bo pooblaščenec za pogojne kazni navezal stik z žrtvijo, da bi se z njo dogovoril o načinih povračila.

2. Pridobitev nadomestila od države ali javnega organa

2.1. Ali obstaja možnost pridobitve nadomestila od države ali javnega organa?

Zakon z dne 6. julija je oblikoval neodvisni sistem nadomestila za žrtve, ki temelji na nacionalni solidarnosti. Zakon določa načelo celotnega nadomestila za škodo, nastalo zaradi napadov na osebe. Prosilec mora zadevo napotiti na Komisijo za nadomestila žrtvam kaznivih dejanj pri okrožnem sodišču, ki je najbližje njegovemu kraju stalnega prebivališča ali kraju kaznivega dejanja, dodeljeni znesek pa mu izplača Jamstveni sklad za žrtve terorističnih in drugih kaznivih dejanj, ki je stranka v postopku in lahko proti storilcu kaznivega dejanja sproži prizivno tožbo.

Škoda, za katero se zahteva nadomestilo, mora izhajati iz namernega ali nenamernega dejanja, ki predstavlja materialno naravo kaznivega dejanja. Vendar pa teroristična dejanja, prometne nesreče, lovske nesreče ali dejanja zatiranja škodljivcev ne spadajo v področje uporabe zakona z dne 6. julija 1990, ampak v druge sisteme nadomestila.

2.2. Ali je ta možnost omejena na žrtve določenih vrst kaznivih dejanj?

Celotno nadomestilo za utrpelo škodo je omejeno na žrtve težkih napadov na osebo in žrtve spolnega nasilja; žrtve lažjih napadov na osebo ali določenega oškodovanja premoženja lahko prejmejo solidarnostno pomoč, katere znesek je omejen.

Na vrh straniNa vrh strani

2.3. Ali je ta možnost omejena na žrtve, ki so utrpele določeno vrsto škode?

Dve vrsti škode lahko privedeta do nadomestila pred Komisijo za nadomestila žrtvam kaznivih dejanj:

  • težki napadi na osebo so predvideni v členu 706-3 Zakona o kazenskem postopku. Dejanje, ki predstavlja materialno naravo kaznivega dejanja, je moralo povzročiti smrt, trajno invalidnost, popolno nezmožnost za delo, ki traja en mesec ali več, ali mora predstavljati kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost;
  • lažji napadi na osebo in oškodovanje premoženja spadajo v področje uporabe člena 706-14 Zakona o kazenskem postopku. Tako lahko žrtve kraje, goljufije, zlorabe zaupanja, izsiljevanja, uničenja ali poškodovanja imetja in žrtve napada na osebo, posledica česar je popolna nezmožnost za delo, ki traja manj kot en mesec, dobijo nadomestilo pod določenimi pogoji: dokazati morajo, da ustreznega in zadostnega nadomestila za njihovo škodo ne morejo dobiti na drug način (zavarovanje …), da je posledica tega dejanja resno materialno ali psihološko stanje in da so njihovi mesečni dohodki nižji od zgornje meje, ki znaša 1223 evrov za leto 2003.
2.4. Ali lahko v primeru smrti žrtve nadomestilo dobijo bližnji sorodniki ali vzdrževane osebe?

Pravico do nadomestila imajo neposredna žrtev kaznivega dejanja in njeni nosilci pravic.

2.5. Ali je možnost pridobitve nadomestila omejena na osebe z določenim državljanstvom ali osebe s stalnim prebivališčem v določeni državi?

Žrtev mora dejansko izpolnjevati določene pogoje državljanstva. Tako lahko nadomestilo zahtevajo naslednje osebe:

Na vrh straniNa vrh strani

  • žrtve s francoskim državljanstvom, ne glede na to, ali so bila dejanja storjena v Franciji ali v tujini;
  • žrtve, ki so državljani države članice Evropske skupnosti ali države, ki je s Francijo podpisala sporazum o vzajemnosti (državljani držav podpisnic Evropske konvencije o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj), če so bila dejanja storjena na francoskem ozemlju;
  • tuje žrtve, ki niso državljani države članice Evropske skupnosti in so v času dejanja ali zahtevka zakonito prebivale v Franciji, ob upoštevanju mednarodnih pogodb ali sporazumov, za dejanja, ki so bila storjena na francoskem ozemlju.  
2.6. Ali lahko zahtevam nadomestilo v Franciji, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod kakšnimi pogoji?

Kot je bilo navedeno v vprašanju 2.5, lahko žrtve francoskega državljanstva zahtevajo nadomestilo v okviru komisij za nadomestila žrtvam kaznivih dejanj, četudi so bila dejanja storjena v tujini, in pod istimi pogoji, kot če bi bila storjena v Franciji.

2.7. Ali je potrebno, da je bilo kaznivo dejanje prijavljeno policiji?

Zahtevku za nadomestilo, predloženemu Komisiji za nadomestilo žrtvam kaznivih dejanj, morajo biti priloženi potrdilo o vložitvi tožbe in vsi dokumenti kazenskega postopka, s katerimi razpolaga prosilec.          

2.8. Ali je treba počakati na rezultate policijske preiskave ali kazenskih postopkov, preden se lahko vloži zahtevek?

Ne. Komisija za nadomestilo žrtvam kaznivih dejanj je bila ustanovljena posebej zato, da bi preprečila čakanje žrtve na rezultate kazenskega postopka.

Na vrh straniNa vrh strani

2.9. Če je bil storilec kaznivega dejanja identificiran, ali je treba najprej poskušati dobiti odškodnino od njega?

Ne. Ukrepi so neodvisni in Komisije za nadomestilo žrtvam kaznivih dejanj ne zavezuje znesek odškodnine, ki bi ga predhodno dodelilo sodišče.

2.10. Če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran ali njegov pregon ni bil uspešen, ali vseeno obstaja možnost za prejem nadomestila? Če obstaja, katere dokaze moram predložiti v podporo svojega zahtevka?

Postopek za nadomestilo pred Komisijo za nadomestilo žrtvam kaznivih dejanj ostaja mogoč, tudi če storilec kaznivih dejanj ni bil kazensko obsojen. Za sprožitev tega postopka zadostuje preprosto dejstvo, da je žrtev utrpela škodo zaradi kaznivega dejanja na podlagi členov 706-3 ali 706-14 Zakona o kazenskem postopku.

2.11. Ali obstaja rok za vložitev zahtevka za nadomestilo?

Zahtevek za nadomestilo je treba predložiti v roku treh let od datuma kaznivega dejanja ali v letu po zadnji sodni odločbi, izdani med kazenskim pregonom, sicer se pravica do zahtevka izgubi.

Vendar pa lahko Komisija za nadomestilo žrtvam kaznivih dejanj prosilca oprosti izgube pravice do vložitve zahtevka, če ta ni mogel uveljavljati svojih pravic v zahtevanem roku ali če je utrpel poslabšanje svoje škode ali iz katerega koli drugega zakonitega razloga.

2.12. Za katero škodo lahko prejmem nadomestilo?

V skladu s členom 706-3 Zakona o kazenskem postopku je mogoče prejeti nadomestilo za vse vrste škode, ki so posledica napada na osebo, ne glede na to, ali so premoženjske ali nepremoženjske. To velja zlasti v primeru ekonomske škode, ki izhaja iz zmanjšanja poklicnih dohodkov zaradi napada, škode, ki izhaja iz zaskrbljenosti in trpljenja staršev, katerih otrok je bil ugrabljen in posiljen, škode, ki je posledica trajne delne ali popolne nezmožnosti za delo in jo utrpijo nosilci pravic po žrtvi, ki je umrla zaradi kaznivega dejanja, ali ekonomske škode mladoletne osebe, katere mati, ki je umrla zaradi kaznivega dejanja, je skrbela za preživljanje in izobraževanje.

Na vrh straniNa vrh strani

Nasprotno pa, če je mogoče dobiti nadomestilo za ekonomsko škodo, ki izhaja iz zmanjšanja poklicnih dohodkov od kaznivega dejanja dalje, nadomestilo za čisto materialno škodo ne spada v področje uporabe člena 706-3 Zakona o kazenskem postopku. Tako so, na primer, zavrnjeni zahtevki za nadomestilo škode na oblekah ali škode zaradi izgube ali uničenja nakita.

2.13. Kako bo nadomestilo izračunano?

Za določitev zneska, ki ga je treba dodeliti žrtvi, mora Komisija za nadomestilo žrtvam kaznivih dejanj najprej izračunati skupno škodo, ki jo je utrpel prosilec, v skladu s pravili občega prava o odgovornosti. Tako je mogoče nadomestilo znižati ali zavrniti v primeru krivde žrtve, ki predstavlja neposredno in nedvomno vzročno povezavo s škodo. Nato mora Komisija za nadomestilo žrtvam kaznivih dejanj odbiti dajatve, ki so jih izplačali skladi za socialno varnost.

2.14. Ali obstaja najnižji in/ali najvišji znesek, ki ga je mogoče dodeliti?

Ne. Načelo je celotno nadomestilo za škodo ob upoštevanju zgornje meje, navedene v vprašanjih 2.2. in 2.3.

2.15. Ali bo nadomestilo, ki sem ga prejel ali ki ga lahko prejmem za isto škodo, toda iz drugih virov (kot je zavarovanje), odšteto od nadomestila države?

Kot je bilo navedeno v vprašanju 2.13, Komisija za nadomestilo žrtvam kaznivih dejanj odbije od ocenjenega zneska skupne škode prosilca dajatve, ki so jih izplačali socialni organi, in vse vrste odškodnine, ki jih je žrtev prejela ali jih bo prejela za isto škodo (zavarovanje …).

Na vrh straniNa vrh strani

2.16. Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost, da prejmem nadomestilo, ali na način izračuna nadomestila, kot je moje vedenje med dogodkom, ki je povzročil škodo?

Kot je bilo navedeno v vprašanju 2.13, je nadomestilo mogoče znižati ali zavrniti v primeru krivde žrtve, ki predstavlja vzročno povezavo s škodo.

2.17. Ali lahko dobim predujem na nadomestilo? Če lahko, pod kakšnimi pogoji?

Prosilec lahko zaprosi za dodelitev predplačila. V tem primeru predsednik odloči v enem mesecu od prošnje.

2.18. Kje lahko dobim potrebne obrazce in dodatne informacije o postopku za vložitev zahtevka? Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletna stran, ki jo lahko uporabim?

Informacije o tem zagotavljajo združenja za pomoč žrtvam, ki jih je odobrilo Ministrstvo za pravosodje in seznam katerih je na voljo na spletni strani Ministrstva za pravosodje français, dežurne pisarne odvetnikov, specializiranih za pomoč žrtvam, komisije za nadomestila žrtvam kaznivih dejanj pri okrožnih sodiščih.

Žrtve lahko tudi pokličejo na nacionalno številko za pomoč žrtvam mreže INAVEM (mreža, ki združuje več združenj za pomoč žrtvam): 0 810 09 86 09.

2.19. Ali lahko dobim pravno pomoč za vložitev zahtevka?

Zakon z dne 9. septembra 2002 predvideva dodelitev pravne pomoči za žrtve najtežjih kaznivih dejanj ne glede na finančno stanje. V drugih primerih je pravna pomoč odvisna od finančnega stanja in dopustnosti tožbe.

2.20. Kam moram poslati zahtevek?

Zahtevek za nadomestilo je treba poslati Komisiji za nadomestilo žrtvam kaznivih dejanj pri okrožnem sodišču, ki je najbližje kraju stalnega prebivališča prosilca ali kraju kaznivega dejanja.

2.21. Ali obstajajo združenja za pomoč žrtvam, ki lahko nudijo dodatno pomoč?

Nekatera združenja za pomoč žrtvam so združena v okviru mreže INAVEM français (nacionalna številka za pomoč žrtvam: 0 810 09 86 09). Zemljevid, ki omogoča poizvedbo o združenjih, ki so najbližje kraju stalnega prebivališča prosilca, je na voljo na spletni strani Ministrstva za pravosodje français.

Nadaljnje informacije

  • Ali obstajajo druge možnosti za pridobitev nadomestila od storilca kaznivega dejanja („compensation orders“)? 
    Obrnite se na sodnega izvršitelja, ki bo uporabil sredstva prisilne izvršbe (rubež plače ali bančnega računa), pri čemer bo včasih zaprosil za sodelovanje državnega tožilca (iskanje dolžnika, dostop do datoteke FICOBA, ki omogoča identificiranje bančnih računov dolžnika ...).

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Francija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 09-10-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo