Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Finska

Zadnja sprememba: 17-07-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Finska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Zadnjo posodobitev besedila najdete na English - suomi - svenska
 

KAZALO

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja 1.
1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku? 1.1.
1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek? 1.2.
1.3. Kako je treba uveljavljati zahtevek in kje ga je treba vložiti? 1.3.
1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (skupno in/ali po posameznih vrstah škode)? 1.4.
1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali tekom postopka? 1.5.
1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka? 1.6.
1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe? 1.7.
2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa 2.
2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa? 2.1.
2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe? 2.3.
2.4. Ali lahko sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla, uveljavljajo odškodnino? 2.4.
2.5. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče? 2.5.
2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Finske, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji? 2.6.
2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahteve počakati na konec preiskave oziroma kazenskega postopka? 2.8.
2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od storilca? 2.9.
2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru treba priložiti zahtevi? 2.10.
2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine? 2.11.
2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino? 2.12.
2.13. Kako se odškodnina izračunava? 2.13.
2.14. Ali je znesek priznane odškodnine omejen (minimum oziroma maksimum)? 2.14.
2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo na podlagi drugega pravnega naslova (npr. zavarovanja), odšteje od odškodnine, priznane s strani države? 2.15.
2.16. Ali lahko kakšne druge okoliščine, npr. lastno vedenje v zvezi z dogodkom, na podlagi katerega je nastala poškodba, vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine? 2.16.
2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Pod katerimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede poteka postopka?

Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh ali posebnih linijah za pomoč? 2.18.

2.19. Ali sem upravičen do pravne pomoči za pripravo zahteve? 2.19.
2.20. Pri katerem organu je treba vložiti zahtevo za odškodnino? 2.20.
2.21. Ali obstajajo organizacije za pomoč žrtvam, ki nudijo nadaljnjo pomoč? 2.21.

 

1. Uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja

1.1. Kakšni so pogoji za uveljavljanje odškodninskega zahtevka od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku?

Odškodninski zahtevek se lahko uveljavlja med obravnavo obtožnice. Običajno se obravnava skupaj z obtožnico, uveljavlja pa se lahko tudi v ločenem sodnem postopku.

1.2. V kateri fazi postopka lahko uveljavljam zahtevek?

Kadar je mogoče, je treba odškodninski zahtevek uveljavljati med preiskavo. Policija mora takrat preiskati, ali obstajajo okoliščine, na podlagi katerih lahko oškodovanec zahteva odškodnino. Tožilec mora običajno na zahtevo oškodovanca uveljavljati odškodninski zahtevek hkrati z obtožnico. Vseeno mu tega ni treba storiti, če je odškodninski zahtevek nejasen itd.

1.3. Kako je treba uveljavljati zahtevek in kje ga je treba vložiti?

Zahtevek v pisni obliki je treba predložiti tožilcu, če pa zadevo že obravnava sodišče, ga je treba vložiti pri sodišču.

1.4. Kako je treba opredeliti zahtevek (skupno in/ali po posameznih vrstah škode)?

Odškodninski zahtevek mora biti čim bolj natančen. V njem morata biti opredeljeni vrsta nastale poškodbe ali škode (npr. premoženjska škoda, osebna škoda, zdravstveni stroški itd.) in višina odškodnine.

1.5. Ali sem upravičen do pravne pomoči pred postopkom in/ali tekom postopka?

Da, če so izpolnjeni pogoji za pridobitev državne pravne pomoči. Če so izpolnjeni ti pogoji, se lahko dodeli pravna pomoč za preiskavo in sodni postopek. Razen tega se lahko žrtvam kaznivega dejanja vedno določi odvetnik, ki je plačan iz javnega proračuna, če so utrpele škodo zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost (poglavje 20 Kazenskega zakonika) ali če je storilec kaznivega dejanja v tesnem razmerju z žrtvijo in je z zadevo povezana povzročitev smrti ali telesne poškodbe v skladu z oddelki 1–6 poglavja 21 Kazenskega zakonika (npr. poskus uboja ali hud telesni napad).

Na vrh straniNa vrh strani

1.6. Katere dokaze moram predložiti pri uveljavljanju zahtevka?

Zahtevku je treba priložiti vsa pisna dokazila o nastali škodi ali navesti višino škode. Vseeno je treba priložiti vsa zdravniška potrdila, račune itd. Sodišče presodi o primernosti dokazov za vsak primer posebej. Če ni predloženih dovolj dokazov o višini nastale škode, jo oceni sodišče.

1.7. Če sodišče ugodi odškodninskemu zahtevku, ali imam kot žrtev kaznivega dejanja na voljo kakšno posebno obliko pomoči pri izvršitvi sodbe?

Zahtevek za izvršitev sodne odločbe se vloži pri izvršilnem uradu, kjer vam bodo pomagali izpolniti zahtevek. Zahtevek se lahko pošlje tudi po elektronski pošti. Obrazec za zahtevek je na voljo (v finščini) na spletnem naslovu http://www.oikeus.fi/6558.htm suomi(izberite „Ulosottoasiat“, „Ulosottohakemus – Tuomiota tai päätöstä edellyttävät asiat“). Razen zahtevka je treba poslati izvršilnemu uradu tudi sodno odločbo ali sodno overjen izvod sodne odločbe. Zahtevek se lahko vloži takoj po izdaji sodne odločbe; zato ni treba čakati do pravnomočnosti odločbe.

2. Uveljavljanje odškodnine od države ali državnega organa

2.1. Ali je mogoče uveljavljati odškodnino od države ali državnega organa?

Da, zahtevki se naslovijo na državno zakladnico.

2.2. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena na žrtve določenih kaznivih dejanj?

Na splošno mora biti izpolnjena le zahteva, da je poškodba ali škoda nastala zaradi kaznivega dejanja. Vseeno se odškodnina ne plača za škodo, ki nastane zaradi prometne nesreče. Prometne nesreče so povezane z osebno škodo in premoženjsko škodo, ki nastane zaradi delovanja motornega vozila v prometu. Oseba je na primer upravičena do odškodnine za duševne bolečine le, če so duševne bolečine nastale zaradi kaznivega dejanja zoper osebno svobodo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.

Na vrh straniNa vrh strani

2.3. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na posamezne poškodbe?

Na splošno ni omejena. V oddelku 2.12 so navedene vrste poškodb ali škode, zaradi katerih je lahko oseba na Finskem upravičena do odškodnine.

2.4. Ali lahko sorodniki oziroma vzdrževane osebe žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja umrla, uveljavljajo odškodnino?

Osebe, ki so bile posebej tesno povezane z žrtvijo, ki je umrla, so upravičene do odškodnine zaradi duševnih bolečin. Na splošno se šteje, da je posebej tesno na primer razmerje med zakoncema ter med mladoletnikom in starši.

Če umre oseba, ki je zavezanec za preživnino, prejme odškodnino oseba, ki je upravičena do preživnine ali preživnine za otroka. Odškodnina je v takšnem primeru enaka znesku, ki bi ga ta oseba verjetno prejela od umrle osebe. Pokojnine, ki jih urejajo različne pokojninske sheme, se odštejejo od odškodnine, ki jo je treba plačati preživninskemu upravičencu.

Razen tega se lahko razumen del odškodnine nameni za plačilo pogrebnih stroškov.

2.5. Ali je možnost uveljavljanja odškodnine omejena glede na državljanstvo ali prebivališče?

Na splošno se odškodnina plača za kaznivo dejanje, storjeno na Finskem, zato državljanstvo odškodninskega upravičenca ni pomembno. Vseeno država Finska ne plača odškodnine brez posebnega razloga, če sta bila storilec in žrtev v času storitve kaznivega dejanja začasno in kratek čas na Finskem.

Na vrh straniNa vrh strani

2.6. Ali lahko uveljavljam odškodnino od Finske, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Če kaznivo dejanje ni bilo storjeno na Finskem, se lahko od države Finske zahteva le odškodnina za osebno škodo, pri čemer morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji.

Eden od osnovnih pogojev, ki mora biti izpolnjen, je, da je imela žrtev kaznivega dejanja v času storitve kaznivega dejanja stalno prebivališče na Finskem. Če je bila v tujini, je morala biti tam zaradi dela, študija ali primerljivega razloga, zaradi katerega je upravičena do odškodnine. Odškodnina po lastni presoji se lahko plača tudi v drugih primerih, če je upravičena.

2.7. Ali je treba kaznivo dejanje prijaviti policiji?

Ne. Če kaznivo dejanje ni bilo prijavljeno policiji in policija ni kako drugače izvedela zanj, se odškodnina vseeno plača, vendar mora obstajati poseben razlog za to.

2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahteve počakati na konec preiskave oziroma kazenskega postopka?

Zahtevek se lahko vloži prej. Vseeno državna zakladnica običajno počaka do prvostopenjske odločitve o tem, da je vlagatelj upravičen do odškodnine od osebe, odgovorne za poškodbo ali škodo, ali do odločitve, da se storilec ne preganja. Če zoper storilca kaznivega dejanja ni vložena obtožnica v šestih mesecih od dneva, ko je policija izvedela za kaznivo dejanje, lahko o zadevi odloči državna zakladnica.

2.9. Če je storilec kaznivega dejanja znan, ali je treba odškodnino najprej uveljavljati od storilca?

Ne.

Na vrh straniNa vrh strani

2.10. Če je storilec kaznivega dejanja neznan oziroma ni spoznan za krivega, ali je možno uveljavljanje odškodnine? Katere dokaze je v tem primeru treba priložiti zahtevi?

Odškodnina se še vedno lahko uveljavlja (glejte oddelka 2.7 in 2.8). Dokazati je treba, da je poškodba ali škoda nastala zaradi kaznivega dejanja. Kot dokazi se običajno predložijo ugotovitve policijske preiskave ali sodna odločba. Če jih ni mogoče predložiti, je treba zagotoviti druge zanesljive dokaze. Pomembno je presoditi, ali se lahko dejstva, povezana s storitvijo kaznivega dejanja, štejejo kot zanesljiva.

2.11. Ali je določen rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine?

Odškodninski zahtevek je treba vložiti v pisni obliki v desetih letih od storitve kaznivega dejanja. Zaradi posebnih razlogov lahko državna zakladnica sprejme in preuči tudi poznejše zahtevke.

2.12. Za katere vrste škode je mogoče uveljavljati odškodnino?

Na Finskem se lahko odškodnina iz javnih sredstev izplača za:

  1. osebno škodo
    • zdravstveni stroški in drugi stroški zaradi poškodbe
    • telesne bolečine in trpljenje
    • duševne bolečine, primerljive s telesnimi bolečinami in trpljenjem, če gre za duševno motnjo, ki se lahko zdravstveno potrdi
    • trajna invalidnost in prizadetost ter trajna lepotna prizadetost – izguba dohodka
    • poškodovana oblačila in druge vsakodnevne stvari, očala in zobne proteze
    • duševne bolečine (glejte oddelek 2.2, v katerem so navedene omejitve)
  2. premoženjsko škodo
    • odškodnina za premoženjsko škodo se lahko plača le, če je škodo povzročila oseba, ki je v varstvu ustanove ali ji je drugače odvzeta prostost. Dodeli se lahko tudi po lastni presoji v nekaterih drugih okoliščinah
  3. pravne stroške, če je zadevo obravnavalo sodišče in vlagatelj prejme tudi drugo odškodnino iz javnih sredstev
  4. pogrebne stroške v razumnem znesku.

2.13. Kako se odškodnina izračunava?

Način izračuna odškodnine ni določen z zakonom. Zato državna zakladnica oceni odškodnino na podlagi enotnih meril, pri čemer upošteva posebnosti vsakega primera. Državna zakladnica ima okvirne tabele le za odškodnino za telesne bolečine in trpljenje ter trajno invalidnost in prizadetost ter lepotno prizadetost. Stopnje odškodnine v teh tabelah so določene glede na stopnjo poškodbe, na primer obdobje invalidnosti, obdobje bolnišnične nege, obseg zdravljenja itd. Pri oceni zneska odškodnine državne zakladnice ne zavezuje odločba o odškodnini, ki jo izda sodišče.

Na vrh straniNa vrh strani

2.14. Ali je znesek priznane odškodnine omejen (minimum oziroma maksimum)?

Določena je splošna omejitev, da se odškodnina ne plača, če je nižja od 34 EUR.

Najvišji zneski v skladu z veljavnim pravom Finske (za kazniva dejanja, storjena po 1. januarju 2003) so:

  • za izgubo dohodka in preživnine 125 EUR/dan
  • za izgubo preživnine znesek, ki je določen v sporazumu ali s sodno odločbo
  • za odškodnino osebi, ki je bila v posebej tesnem razmerju z umrlo osebo, 3 700 EUR
  • za osebno škodo skupna odškodnina za en škodni dogodek ne presega 51 000 EUR
  • za premoženjsko škodo 25 500 EUR.

2.15. Ali se odškodnina, ki sem jo prejel ali jo lahko prejmem za isto škodo na podlagi drugega pravnega naslova (npr. zavarovanja), odšteje od odškodnine, priznane s strani države?

Da. Zneski, do katerih je upravičena oseba, ki je utrpela poškodbo ali škodo, v skladu z drugo zakonodajo, se odštejejo od odškodnine, ki jo plača država. Odšteje se tudi odškodnina, plačana po zavarovalni polici. Odškodnina, ki jo mora plačati storilec kaznivega dejanja, se odšteje le v dejansko plačanem znesku.

2.16. Ali lahko kakšne druge okoliščine, npr. lastno vedenje v zvezi z dogodkom, na podlagi katerega je nastala poškodba, vplivajo na možnost dodelitve odškodnine ali na izračun višine odškodnine?

Odškodnina, ki se plača iz javnih sredstev, se lahko prilagodi, če je oseba, ki je utrpela poškodbo ali škodo, kakor koli prispevala k njenemu nastanku. Enako velja tudi takrat, kadar je k poškodbi ali škodi prispevala druga okoliščina, ki ni povezana z dejanjem, zaradi katerega je nastala poškodba ali škoda.

Na vrh straniNa vrh strani

Oseba ni upravičena do odškodnine za premoženjsko škodo, razen zaradi posebnega razloga, če:

  • ni oseba, ki je utrpela škodo, brez sprejemljivega razloga ravnala s potrebno skrbnostjo ali ni zavarovala premoženja;
  • sta storilec kaznivega dejanja in oseba, ki je utrpela škodo, v času storitve kaznivega dejanja živela skupaj v istem gospodinjstvu.

2.17. Ali lahko dobim predujem za odškodnino? Pod katerimi pogoji?

Predujem se lahko plača, če je odločba o vprašanju odškodnine v zamudi in je vlagatelj očitno upravičen do odškodnine.

2.18. Kje lahko žrtev dobi informacije in potrebne obrazce glede poteka postopka?

Ali so v ta namen dostopne kakšne informacije na spletnih straneh ali posebnih linijah za pomoč?

Dodatne informacije so na voljo pri državni zakladnici (glejte oddelek 2.20).

2.19. Ali sem upravičen do pravne pomoči za pripravo zahteve?

Zahtevek lahko pripravite sami, če pa potrebujete pomoč, se lahko obrnete na državno zakladnico. Razumno nadomestilo za stroške pravnega svetovanja se plača iz javnih sredstev, če je bilo vlagatelju odobreno brezplačno sojenje. Prav tako je oseba lahko upravičena do nadomestila za razumne stroške priprave zahtevka, če zadeve ni obravnavalo sodišče, vendar vlagatelj izpolnjuje merila za brezplačno sojenje.

2.20. Pri katerem organu je treba vložiti zahtevo za odškodnino?

State Treasury

Na vrh straniNa vrh strani

Sörnäisten Rantatie 13

P.O. BOX 68

FIN-00531 Helsinki, FINLAND

Telefon: +358 9 77 251

Telefaks: +358 9 772 5334

www.valtiokonttori.fi English - suomi - svenska

www.statetreasury.fi English - suomi - svenska

2.21. Ali obstajajo organizacije za pomoč žrtvam, ki nudijo nadaljnjo pomoč?

  • Rikosuhripäivystys (Podpora žrtvam Finske) English - suomi - svenska
    tel. +358 203-16116
  • Raiskauskriisikeskus Tukinainen (Krizni center za žrtve posilstva Tukinainen) Englishsuomi - svenska
    tel. 358 800-97895
  • Brošura „Ce ste žrtev kaznivega dejanja“, objavljena na spletni strani Ministrstva za pravosodje: Englishsuomi - svenska

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Finska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 17-07-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo