Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Belgija

Zadnja sprememba: 17-10-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Belgija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Zadnjo posodobitev besedila najdete na français

O

P

O

Z

O

R

I

L

O

Ta stran vsebuje stanje zakonodaje, ki je začela veljati 1. januarja 2004 in ki se od tega datuma uporablja tudi za zahteve, vložene že predhodno (nerešene pred Komisijo za pomoč žrtvam namernih nasilnih dejanj).

Za seznanitev s trenutnim stanjem zakonodaje obiščite spletno stran Service Public Fédéral JUSTICE (Zvezne javne službe sodstva) Deutsch - français - Nederlands:

a) izberite francoski ali nizozemski jezik;

b) izberite rubriko „konsolidirana zakonodaja“ („Législation consolidée“/„Geconsolideerde wetgeving“;

c) rubrike izpolnite na naslednji način:

Pravna narava: ZAKON

Datum razglasitve: 1985-08-01

Datum objave: 1985-08-06

Oddelek: PREDSEDNIK VLADE

Glejte tudi rubriko „Informacije“, „Sodstvo od A do Z“ (zlasti „Žrtev kaznivega dejanja“ français PDF File (PDF File 141 KB) in „Finančna pomoč žrtvam namernih nasilnih dejanj“ français).

Glejte tudi „Komisija za pomoč žrtvam namernih nasilnih dejanj“ français.



 

KAZALO

1. Pridobitev nadomestila od storilca kaznivega dejanja v obliki odškodnine 1.
1.1. Pod katerimi pogoji lahko vložim zahtevek za odškodnino v postopku proti storilcu kaznivega dejanja (kazenski postopek)? 1.1.
1.2. V kateri fazi postopka moram to narediti? 1.2.
1.3. Kako in pri kom moram vložiti ta zahtevek? 1.3.
1.4. Kako bi moral predložiti svoj zahtevek? 1.4.
1.5. Ali lahko pred postopkom in/ali med njim dobim pravno pomoč? 1.5.
1.6. Katere dokaze bom moral predložiti v podporo svojega zahtevka? 1.6.
1.7. Če mi sodišče dodeli odškodnino, ali mi je kot žrtvi kaznivega dejanja na voljo posebna pomoč za izvršitev sodbe proti storilcu kaznivega dejanja? 1.7.
2. Pridobitev nadomestila od države ali javnega organa 2.
2.1. Ali obstaja možnost pridobitve nadomestila od države ali javnega organa? 2.1.
2.2. Ali je ta možnost omejena na žrtve določenih vrst kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je ta možnost omejena na žrtve, ki so utrpele določeno vrsto škode? 2.3.
2.4. Ali lahko v primeru smrti žrtve nadomestilo dobijo bližnji sorodniki ali vzdrževane osebe? 2.4.
2.5. Ali je možnost pridobitve nadomestila omejena na osebe z določenim državljanstvom ali osebe s stalnim prebivališčem v določeni državi? 2.5.
2.6. Ali lahko zahtevam nadomestilo v Belgiji, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod kakšnimi pogoji? 2.6.
2.7. Ali je potrebno, da je bilo kaznivo dejanje prijavljeno policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba počakati na rezultate policijske preiskave ali kazenskih postopkov, preden se lahko vloži zahtevek? 2.8.
2.9. Če je bil storilec kaznivega dejanja identificiran, ali je treba najprej poskušati dobiti odškodnino od njega? 2.9.
2.10. Če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran ali njegov pregon ni bil uspešen, ali vseeno obstaja možnost za prejem nadomestila? Če obstaja, katere dokaze moram predložiti v podporo svojega zahtevka? 2.10.
2.11. Ali obstaja rok za vložitev zahtevka za nadomestilo? 2.11.
2.12. Za katero škodo lahko prejmem nadomestilo? 2.12.
2.13. Kako bo nadomestilo izračunano? 2.13.
2.14. Ali obstaja najnižji in/ali najvišji znesek, ki ga je mogoče dodeliti? 2.14.
2.15. Ali bo nadomestilo, ki sem ga prejel ali ki ga lahko prejmem za isto škodo, toda iz drugih virov (kot je zavarovanje), odšteto od nadomestila države? 2.15.
2.16. Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost, da prejmem nadomestilo, ali na način izračuna nadomestila, kot je moje vedenje med dogodkom, ki je povzročil škodo? 2.16.
2.17. Ali lahko dobim predujem na nadomestilo? Če lahko, pod katerimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje lahko dobim potrebne obrazce in dodatne informacije o postopku za vložitev zahtevka? Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletna stran, ki jo lahko uporabim? 2.18.
2.19. Ali lahko dobim pravno pomoč za vložitev zahtevka? 2.19.
2.20. Kam moram poslati zahtevek? 2.20.
2.21. Ali obstajajo združenja za pomoč žrtvam, ki lahko nudijo dodatno pomoč? 2.21.

 

Skladno z belgijskim pravom mora nadomestilo plačati storilec kaznivega dejanja. Če te obveznosti ne izpolni, je mogoče nadomestilo pridobiti s tožbo pred sodnikom rednega sodstva (sodna oblast). Sistem, opisan v nadaljevanju, predstavlja pomoč, ki jo nudi ali zagotavlja uprava (izvršilna oblast).

1. Pridobitev nadomestila od storilca kaznivega dejanja v obliki odškodnine

1.1. Pod katerimi pogoji lahko vložim zahtevek za odškodnino v postopku proti storilcu kaznivega dejanja (kazenski postopek)?

Žrtev kaznivega dejanja, ki želi od kazenskega sodnika dobiti odškodnino za svojo škodo, mora obvezno in uradno nastopiti kot civilni tožnik. Ta formalnost se imenuje vložitev odškodninske tožbe. Prijava sodnim ali policijskim organom ne zadostuje.

Oškodovancu sta na voljo dva postopka: vložitev tožbe in vstop stranke v postopek.

Vložitev tožbe, ki sproži javno ukrepanje, se lahko opravi na dva različna načina: z vložitvijo odškodninske tožbe pri preiskovalnem sodniku (členi 66 do 70 Zakona o kazenski preiskavi) in z neposrednim pozivom (členi 64(2), 145, 182 in 183 Zakona o kazenski preiskavi).

Vstop stranke v postopek je najpogostejši in najcenejši postopek. Žrtev posreduje v pregonu, ki ga je javno tožilstvo že začelo.

1.2. V kateri fazi postopka moram to narediti?

Tožba se vloži, preden je zadeva napotena na sodnika, ki razsoja o vsebini. Skladno z zakonom ima žrtev pravico, da sproži javno ukrepanje, da bi svojo civilno tožbo napotila na kazensko sodišče, ne da bi bila odvisna od javnega tožilstva.

Stranka vstopi v postopek, ko je zadeva napotena na sodnika, ki razsoja o vsebini. Ta je dopusten od sprožitve javnega ukrepanja do zaključka obravnave pred sodnikom, ki razsoja o vsebini in odloča na prvi stopnji (člen 67 Zakona o kazenski preiskavi).

Na vrh straniNa vrh strani

1.3. Kako in pri kom moram vložiti ta zahtevek?

Odškodninska tožba pri preiskovalnem sodniku se, kot navaja njeno ime, vloži pri preiskovalnem sodniku, ne glede na to, ali je bila sodna preiskava že napotena nanj ali ne. Za prijavo z namenom vložitve odškodninske tožbe ni določena nobena oblika. Preiskovalni sodnik jo vnese v zapisnik. Vendar pa mora zasebni tožnik natančno navesti dejstva, zaradi katerih toži. Če se z vložitvijo odškodninske tožbe sproži javno ukrepanje, mora zasebni tožnik v sodni pisarni položiti znesek, ki je domnevno potreben za kritje stroškov postopka.

Kar zadeva neposredni poziv, oškodovanec izroči prek sodnega izvršitelja poziv pred kazensko ali policijsko sodišče po pravilih o pristojnosti in ob upoštevanju rokov za prihod pred sodišče. Poziv navaja dejstva. V nekaterih primerih poziv ni mogoč (politični in novinarski zločini ter prestopki, prizivno sodišče, sodišče za mladoletnike).

Za vstop stranke v postopek se zaprosi pri sodniku, ki razsoja o vsebini. To je brezplačno in se lahko opravi ustno.

Kar zadeva vstop stranke v postopek, je treba opomniti, da se lahko oškodovanec pred policijskim sodiščem in pred kazenskim sodiščem, kadar mu je s pozivom prek zapisnika predloženo javno ukrepanje (člena 216quater in 216quinquies Zakona o kazenski preiskavi), obrne na kazensko sodišče z vložitvijo zahteve v sodni pisarni (člen 4 Uvodnega naslova Zakona o kazenskem postopku).

1.4. Kako bi moral predložiti svoj zahtevek?

V zahtevku je treba natančno navesti posamezno škodo. Zahtevek se lahko dopolni med postopkom.

Na vrh straniNa vrh strani

1.5. Ali lahko pred postopkom in/ali med njim dobim pravno pomoč?

Glejte „Sodna pomoč – Belgija“.

1.6. Katere dokaze bom moral predložiti v podporo svojega zahtevka?

Predložijo se lahko vsi pravni dokazi, da bi se dokazala obseg škode ter vzročna povezava med krivdo (kaznivim dejanjem) in to škodo.

1.7. Če mi sodišče dodeli odškodnino, ali mi je kot žrtvi kaznivega dejanja na voljo posebna pomoč za izvršitev sodbe proti storilcu kaznivega dejanja?

Posebna pomoč za žrtve kaznivih dejanj za izvršitev sodbe proti storilcu kaznivega dejanja ne obstaja. Vendar če žrtev nima dovolj finančnih sredstev, da bi prevzela stroške, povezane z ukrepi v zvezi z izvršitvijo sodb in odločb, lahko uporabi pravno pomoč (člen 665 Sodnega zakonika) (glej „Sodna pomoč – Belgija“).

2. Pridobitev nadomestila od države ali javnega organa

2.1. Ali obstaja možnost pridobitve nadomestila od države ali javnega organa?

Nadomestilo je mogoče dobiti od komisije za finančno pomoč žrtvam namernih nasilnih dejanj.

Zakon, ki se uporablja, je poglavje III, razdelek II, „Državna pomoč žrtvam namernih nasilnih dejanj“, Zakona z dne 1. avgusta 1985 o davčnih in drugih ukrepih, v nadaljnjem besedilu „zakon“.

Na vrh straniNa vrh strani

2.2. Ali je ta možnost omejena na žrtve določenih vrst kaznivih dejanj?

Možnost nadomestila je omejena na osebe, ki so utrpele namerno nasilno dejanje. Tu gre načeloma za namerna kazniva dejanja. Vendar pa si lahko komisija svobodno razlaga pojem namernega nasilnega dejanja (člen 31(1) zakona).

2.3. Ali je ta možnost omejena na žrtve, ki so utrpele določeno vrsto škode?

Možnost je omejena na žrtve, ki so utrpele veliko fizično ali psihično škodo (člen 31(1) zakona).

Za pomoč lahko zaprosijo tudi:

  1. oče in mati mladoletne osebe ali osebe, ki skrbijo za mladoletno osebo, ki zaradi namernega nasilnega dejanja potrebuje dolgoročno zdravniško ali terapevtsko zdravljenje (člen 31(3) zakona), in
  2. sorodniki žrtve do drugega kolena ali sorodniki, ki so živeli v trajnem družinskem razmerju z žrtvijo, ki jo pogrešajo več kot eno leto in za izginotje katere se domneva, da je po vsej verjetnosti povezano z namernim nasilnim dejanjem (člen 31(4) zakona).

Če se po dodelitvi pomoči škoda očitno poveča, komisija lahko odobri dodatno pomoč.

2.4. Ali lahko v primeru smrti žrtve nadomestilo dobijo bližnji sorodniki ali vzdrževane osebe?

Bližnji sorodniki in osebe, ki so živele v trajnem družinskem razmerju z osebo, katere smrt je neposredna posledica nasilnega dejanja, lahko dobijo pomoč (člen 31(2) zakona).

2.5. Ali je možnost pridobitve nadomestila omejena na osebe z določenim državljanstvom ali osebe s stalnim prebivališčem v določeni državi?

Pomoč ni omejena na osebe določenega državljanstva ali osebe s stalnim prebivališčem v določeni državi. Vendar pa mora žrtev v času, ko je bilo storjeno nasilno dejanje, imeti belgijsko državljanstvo ali imeti pravico, da vstopi v kraljevino, tam biva ali se nastani (člen 31bis(2) zakona).

Na vrh straniNa vrh strani

Izjema: žrtve, ki so v času nasilnega dejanja v kraljevini nezakonito, vendar jim Urad za priseljevanje naknadno v okviru preiskave o trgovini z ljudmi odobri neomejeno dovoljenje za prebivanje, lahko dobijo pomoč (člen 31bis(2) zakona).

2.6. Ali lahko zahtevam nadomestilo v Belgiji, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Če lahko, pod kakšnimi pogoji?

Za pridobitev pomoči je moralo biti nasilno dejanje storjeno v Belgiji (člen 31bis(1) zakona).

Izjema: če je nasilno dejanje storjeno v tujini, lahko nekatere osebe, ki so bile tja napotene na delo, prejmejo pomoč (člen 31bis(1) zakona). Te osebe so člani:

  1. policijske službe,
  2. zunanjih služb oddelka „Državna varnost“,
  3. osebja oboroženih sil in civilnih uslužbencev Zvezne javne službe obrambe,
  4. služb za civilno zaščito,
  5. gasilskih služb,
  6. zunanjih služb generalne direkcije za izvrševanje kazni in ukrepov.
2.7. Ali je potrebno, da je bilo kaznivo dejanje prijavljeno policiji?

Za pridobitev pomoči ni nujno, da je bilo kaznivo dejanje prijavljeno policiji (izjeme: glejte točki 2.10 in 2.17).

2.8. Ali je treba počakati na rezultate policijske preiskave ali kazenskih postopkov, preden se lahko vloži zahtevek?

Predvideni sta dve hipotezi (člen 31bis(3) zakona):

  1. Če je storilec kaznivega dejanja znan, se pomoč lahko dodeli šele po dokončni odločbi o javnem ukrepanju.
  2. Če storilec ostane neznan, se pomoč lahko dodeli šele po dokončnem arhiviranju zadeve brez rezultata. Izjema: po izteku roka enega leta, ki začne teči z dnem vložitve odškodninske tožbe, se pomoč lahko dodeli tudi brez zaključka zadeve brez rezultata.
2.9. Če je bil storilec kaznivega dejanja identificiran, ali je treba najprej poskušati dobiti odškodnino od njega?

Če je bil storilec kaznivega dejanja identificiran, je treba poskušati dobiti odškodnino. V podporo zahtevka je treba predložiti dokaz, da je prosilec vložil odškodninsko tožbo, poslal neposredni poziv ali sprožil postopek pred civilnim sodiščem (člen 31bis(3) zakona).

Na vrh straniNa vrh strani

2.10. Če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran ali njegov pregon ni bil uspešen, ali vseeno obstaja možnost za prejem nadomestila? Če obstaja, katere dokaze moram predložiti v podporo svojega zahtevka?

Če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran, je mogoče pridobiti pomoč (drugi odstavek člena 31bis(3) zakona). Predložiti je treba dokaz, da je prosilec vložil odškodninsko tožbo (prvi odstavek člena 31bis(3) zakona).

Vendar pa lahko komisija oceni, da zadostuje, če prosilec vloži prijavo ali pridobi status oškodovanca (drugi odstavek člena 31bis(3) zakona).

2.11. Ali obstaja rok za vložitev zahtevka za nadomestilo?

Zahtevek je treba vložiti v roku treh let. Odvisno od primera začne rok teči s prvo odločbo o zaključku zadeve brez rezultata, odločbo preiskovalnega sodnika, z dnem, ko je bilo odločeno o javnem ukrepanju, ali z dnem, ko je bila pozneje po odločbi o javnem ukrepanju sprejeta odločba o civilnih interesih (člen 31bis(4) zakona).

Zahtevek za dodelitev dodatne pomoči se vloži v desetih letih od datuma, ko je bila pomoč izplačana (člen 37 zakona), sicer se pravica do zahtevka izgubi.

2.12. Za katero škodo lahko prejmem nadomestilo?

Komisija upošteva izključno naslednje elemente utrpele škode (člen 32(1) zakona):

  1. moralno škodo, ob upoštevanju začasne ali trajne invalidnosti;
  2. zdravstvene stroške in stroške hospitalizacije, vključno s stroški protez;
  3. začasno ali trajno invalidnost;
  4. izgubo ali zmanjšanje dohodka zaradi začasne ali trajne nezmožnosti za delo;
  5. estetsko škodo;
  6. stroške postopka do zneska 4 000 evrov;
  7. materialne stroške do zneska 1 250 evrov;
  8. škodo, ki je posledica izgube enega ali več let šolanja.

Za dodelitev pomoči bližnjim sorodnikom pokojne žrtve komisija upošteva izključno naslednje elemente utrpele škode (člen 32(2) zakona):

Na vrh straniNa vrh strani

  1. moralno škodo;
  2. zdravstvene stroške in stroške hospitalizacije;
  3. izgubo preživnine za osebe, ki so bile v času smrti žrtve odvisne od nje;
  4. pogrebne stroške do zneska 2 000 evrov;
  5. stroške postopka do zneska 4 000 evrov;
  6. škodo, ki je posledica izgube enega ali več let šolanja.

Za dodelitev pomoči osebam, ki skrbijo za otroka, ki zaradi namernega nasilnega dejanja potrebuje dolgoročno zdravniško ali terapevtsko zdravljenje, in staršem izginule žrtve komisija upošteva izključno naslednje elemente utrpele škode (člen 32(3) zakona):

  1. moralno škodo;
  2. zdravstvene stroške in stroške hospitalizacije;
  3. stroške postopka do zneska 4 000 evrov.
2.13. Kako bo nadomestilo izračunano?

Znesek pomoči pravično določi skupina iz komisije, ki jo sestavljajo trije člani, med katerimi je predsednik sodnik (prvi odstavek člena 33(1) zakona).

2.14. Ali obstaja najnižji in/ali najvišji znesek, ki ga je mogoče dodeliti?

Najnižji znesek, ki se lahko dodeli, je 500 evrov. Najvišji znesek je 62.000 evrov (člen 33(2) zakona).

Znesek dodatne pomoči je omejen na 62.000 evrov, znižan za že dodeljeno pomoč (člen 37 zakona).

2.15. Ali bo nadomestilo, ki sem ga prejel ali ki ga lahko prejmem za isto škodo, toda iz drugih virov (kot je zavarovanje), odšteto od nadomestila države?

Nadomestilo, ki ga je žrtev prejela ali ga lahko prejme za isto škodo, toda iz drugih virov, bo odšteto od dodeljene pomoči (člen 31bis(5) zakona).

Na vrh straniNa vrh strani

2.16. Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost, da prejmem nadomestilo, ali na način izračuna nadomestila, kot je moje vedenje med dogodkom, ki je povzročil škodo?

Komisija lahko zlasti upošteva (drugi odstavek člena 33(1) zakona):

  • vedenje prosilca, če je to neposredno ali posredno prispevalo k nastanku škode ali njenemu povečanju;
  • odnos med prosilcem in storilcem.
2.17. Ali lahko dobim predujem na nadomestilo? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Komisija lahko dodeli nujno pomoč, kadar bi kakršen koli zaostanek v dodelitvi pomoči prosilcu lahko povzročil veliko škodo glede na njegov finančni položaj (prvi odstavek člena 36 zakona).

Zahtevek za dodelitev nujne pomoči se lahko vloži takoj, ko je prosilec vložil prijavo ali odškodninsko tožbo (tretji odstavek člena 36 zakona).

Nujna pomoč se dodeli glede na primer in prosilca za škodo, ki presega 500 evrov, in je omejena na 15 000 evrov (drugi odstavek člena 36 zakona).

2.18. Kje lahko dobim potrebne obrazce in dodatne informacije o postopku za vložitev zahtevka? Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletna stran, ki jo lahko uporabim?

Potrebni obrazci in dodatne informacije o postopku za vložitev zahtevka so na voljo na naslednjem naslovu:

La Commission pour l'aide financičre aux victimes d'actes intentionnels de violence

Poštni naslov: Boulevard de Waterloo/Waterloolaan 115, 1000 Bruxelles/Brussel;

Na vrh straniNa vrh strani

Pisarne: Avenue de la Porte de Hal/Hallepoortlaan 5-8, 1060 Bruxelles/Brussel;

Telefon (francoski): +32 (0)2 542 08 ali +32 (0)2 542 72 44;

Telefon (nizozemski): +32 (0)2 542 72 18, +32 (0)2 542 72 24 ali +32 (0)2 542 72 29

Telefaks: +32 (0)2 542 72 40;

Delovni čas: vsak delavnik od 9.00 do 11.45 in od 14.00 do 16.30.

2.19. Ali lahko dobim pravno pomoč za vložitev zahtevka?

Za vložitev zahtevka lahko dobite pravno pomoč (glej „Pravna pomoč – Belgija“).

Postopek pred komisijo je brezplačen.

Navzočnost žrtve na obravnavi ni potrebna niti ni treba, da žrtev zastopa odvetnik.

Žrtvi lahko pomaga zastopnik javnega organa ali združenja, odobrenega za ta namen (glejte točko 2.21).

2.20. Kam moram poslati zahtevek?

Zahtevek za finančno pomoč, nujno pomoč ali dodatno pomoč se odda v dveh izvodih osebno na sekretariat komisije ali pošlje s priporočeno pošto na naslednji naslov:

Poštni naslov: Boulevard de Waterloo/Waterloolaan 115, 1000 Bruxelles/Brussel;

Pisarne: Avenue de la Porte de Hal/Hallepoortlaan 5-8, 1060 Bruxelles/Brussel;

Delovni čas: vsak delavnik od 9.00 do 11.45 in od 14.00 do 16.30.

2.21. Ali obstajajo združenja za pomoč žrtvam, ki lahko nudijo dodatno pomoč?

V Belgiji politika v prid žrtvam vključuje različne akterje.

Policijske službe omogočajo to, kar imenujemo policijska pomoč žrtvam, zlasti tako, da jim zagotavljajo potrebne informacije.

Sodni pomočniki, člani osebja služb na sodiščih pomagajo pristojnim sodnikom pri svetovanju osebam, vključenim v sodne postopke.

Službe za pomoč žrtvam zagotavljajo individualno psihološko in socialno pomoč žrtvam in njihovim bližnjim. Ta združenja lahko žrtvam pomagajo tudi pred komisijo za finančno pomoč žrtvam. Naslovi teh služb so na voljo pri:

  1. Zvezni javni službi sodstva (Boulevard de Waterloo 115, 1000 Bruxelles, +32 (0)2 542 65 11);
  2. sodiščih;
  3. policijskih službah;
  4. službi za pomoč žrtvam HUY (Rue Rioul 22-24, 4500 HUY, +32 (0)85 21 65 65) za francosko govoreči del države;
  5. Steunpunt Algemeen Welzijnswerk, Afdeling slachtofferhulp (Diksmuidelaan 50, 2600 BERCHEM, +32 (0)3 366 15 40) za nizozemsko govoreči del države;
  6. ali v brošuri „Vos droits en tant que victime d’infractions“ (Vaše pravice kot žrtve kaznivega dejanja).

Nadaljnje informacije

  • Ali obstajajo druge možnosti za pridobitev nadomestila od storilca kaznivega dejanja? 

Državni tožilec se lahko odloči, da ne bo sodno preganjal osumljenca, če ta izpolnjuje določene pogoje. Prvi pogoj, ki ga mora storilec izpolniti in ki pomeni neposreden interes za žrtev, je nadomestilo ali povrnitev škode. Ta poseben postopek se imenuje kazenskopravno posredovanje. Ta postopek je mogoč le v primeru kaznivih dejanj, za katere državni tožilec meni, da ne sme zahtevati več kot dve leti zaporne kazni (člen 216ter Zakona o kazenski preiskavi). Postopek poteka pred sodnikom javnega tožilstva, odgovornim za kazenskopravno posredovanje. Storilec in žrtev se morata sporazumeti o nadomestilu. Ta sporazum se vpiše v zapisnik. Če storilec določenih pogojev ne upošteva v celoti, lahko žrtev vloži odškodninsko tožbo pri civilnem sodišču ali nastopi kot zasebni tožnik.

  • Ali se je mogoče seznaniti z odločbami komisije za finančno pomoč žrtvam namernih nasilnih dejanj?

S sodno prakso Komisije za finančno pomoč français se je mogoče seznaniti na spletni strani Zvezne javne službe sodstva Deutsch - français - Nederlands.

  • Ali je mogoč vpogled v zakonodajo, ki ureja finančno pomoč za žrtve?

Zakon, ki se uporablja, je poglavje III, razdelek II zakona z dne 1. avgusta 1985 o davčnih in drugih ukrepih. Vpogled v zakonodajo je mogoč na spletni strani Zvezne javne službe sodstva Deutsch - français - Nederlands:

- Izberite francoski ali nizozemski jezik.

- Izberite rubriko „konsolidirana zakonodaja“ („Législation consolidée“/„Geconsolideerde wetgeving“).

- Rubrike izpolnite na naslednji način:

    • Pravna narava: ZAKON
    • Datum razglasitve: 1985-08-01
    • Datum objave: 1985-08-06
    • Oddelek: PREDSEDNIK VLADE

- Preberite člene od 28 do 41 zakona.

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Belgija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 17-10-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo