Evropska komisija > EPM > Nadomestilo za žrtve kriminala > Avstrija

Zadnja sprememba: 11-08-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Nadomestilo za žrtve kriminala - Avstrija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Nadomestilo za žrtve kriminala s strani kršitelja 1.
1.1. Pod kakšnimi pogoji lahko v kazenskem postopku uveljavljam odškodnino od kršitelja? 1.1.
1.2. Kdaj v kazenskem postopku naj uveljavim odškodnino? 1.2.
1.3. Kako in kje je treba uveljaviti zahtevo? 1.3.
1.4. Kako naj predstavim svojo odškodninsko zahtevo (z navedbo celotnega zneska ali razčlenjenega na posamezne postavke)? 1.4.
1.5. Ali je pravna pomoč na voljo pred ali med postopkom? 1.5.
1.6. Katere dokaze moram predložiti v podporo zahteve, ki jo želim uveljaviti? 1.6.
1.7. Ali je na voljo kakšna posebna podpora za izvršitev odločitve, s katero je sodišče kršitelja obvezalo k plačilu nadomestila oškodovani stranki? 1.7.
2. Nadomestilo za žrtve kriminala s strani države ali državnih ustanov 2.
2.1. Ali za žrtve kriminala obstaja možnost, da prejmejo odškodnino od države ali državnih ustanov? 2.1.
2.2. Ali je ta odškodnina na voljo samo za osebe, ki so bile žrtve določenih kaznivih dejanj? 2.2.
2.3. Ali je ta odškodnina na voljo samo za osebe, ki so utrpele določeno vrsto škode? 2.3.
2.4. Ali so v primeru, da žrtev umre, do odškodnine upravičeni tudi sorodniki ali osebe s pravico do preživnine? 2.4.
2.5. Ali je pravica do odškodnine vezana na določeno državljanstvo ali na določen kraj stalnega bivanja? 2.5.
2.6. Ali lahko zaprosim za odškodnino, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Pod kakšnimi pogoji? 2.6.
2.7. Ali je nujno potrebno, da je bilo kaznivo dejanje prijavljeno pri policiji? 2.7.
2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahtevka počakati na iztek policijskih preiskav ali kazenskega postopka? 2.8.
2.9. Ali je treba najprej uveljaviti odškodninsko zahtevo zoper osebo, ki je dokazana povzročiteljica škode? 2.9.
2.10. Ali se lahko za državno pomoč zaprosi tudi v primeru, da kršitelj ni znan ali ni bil obsojen? 2.10.
2.11. Ali je treba odškodninski zahtevek vložiti v določenem časovnem roku? 2.11.
2.12. Za katere vrste škode lahko uveljavljam nadomestilo? 2.12.
2.13. Kako se izračuna nadomestilo? 2.13.
2.14. Ali za državna nadomestila obstajajo najmanjši in najvišji zneski? 2.14.
2.15. Ali se odškodninska izplačila, ki jih prejmem od drugod (npr. od zavarovalnice), upoštevajo pri izračunu državnega nadomestila? 2.15.
2.16. Ali obstajajo nadaljnja merila, ki so merodajna za to, ali bom prejel(a) državno nadomestilo ali za to, kako se izračuna državna pomoč, kot moje vedenje v zvezi z kaznivim dejanjem, ki je povzročilo škodo? 2.16.
2.17. Ali obstaja možnost predplačila nadomestila? Pod kakšnimi pogoji? 2.17.
2.18. Kje dobim obrazce, potrebne za vložitev zahtevka, in nadaljnje informacije v zvezi z uveljavljanjem državnih nadomestil? Ali obstaja kakšna namenska telefonska linija za pomoč uporabnikom ali spletna stran? 2.18.
2.19. Ali lahko zahtevam pravno pomoč za uveljavitev nadomestila? 2.19.
2.20. Kam naslovim svoj zahtevek? 2.20.
2.21. Ali mi lahko obstoječe organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam kriminala, nudijo dodatne informacije in svetovanje? 2.21.

 

1. Nadomestilo za žrtve kriminala s strani kršitelja

1.1. Pod kakšnimi pogoji lahko v kazenskem postopku uveljavljam odškodnino od kršitelja?

V kazenskem postopku lahko osebe, ki so bile oškodovane zaradi kaznivega dejanja, uveljavljajo odškodninske zahteve z izjavo, da želijo biti stranka v kazenskem postopku z namenom uveljavitve teh zahtev. Uveljavlja se lahko premoženjskopravna škoda, ki jo je žrtev utrpela zaradi kaznivega dejanja, ki ga preganjajo pristojni organi. Kršitev zgolj idejnih interesov brez povzročene gmotne škode ne zadošča.

1.2. Kdaj v kazenskem postopku naj uveljavim odškodnino?

Člen 47(1) zakona o kazenskem postopku oškodovanim osebam omogoča uveljavitev njihovih civilnopravnih zahtev iz kaznivega dejanja do začetka glavne obravnave. Vendar pa sodna praksa oškodovanim osebam dovoljuje, da postanejo stranka v zadevnem primeru tudi med samo glavno obravnavo.

1.3. Kako in kje je treba uveljaviti zahtevo?

Vključitev oškodovane osebe z njenimi civilnopravnimi zahtevami iz kaznivega dejanja (vključitev osebe kot zasebnika) ne predstavlja formalne tožbe, kakor jo poznamo v civilnem pravu. Zadostuje dokaj preprosta izjava, v kateri se zahteva odškodnina za nastalo škodo in posledično želja po vključitvi v kazenski postopek. Posebna oblika vključitve osebe kot zasebnika v zakonu o zakonskem postopku ni predvidena. Namesto tega lahko poda ustne dokaze pri prijavi zahteve, pri zaslišanju prič s strani varnostnih organov oblasti (policija, žandarmerija) oz. preiskovalnega sodnika v predhodnem sodnem postopku ali – glej 1.2. – še med glavno obravnavo. Za prav tako možno pisno izjavo o nameri, da oseba postane stranka v postopku, ni potrebno pravno zastopstvo odvetnika. Z omenjeno izjavo oškodovani pridobi status zasebnika (člen 47(1) zakona o kazenskem postopku) in postane stranka v kazenskem postopku.

Na vrh straniNa vrh strani

1.4. Kako naj predstavim svojo odškodninsko zahtevo (z navedbo celotnega zneska ali razčlenjenega na posamezne postavke)?

V izjavi, s katero se oseba vključuje v kazenski postopek kot zasebnik, ni treba navesti višine odškodninske zahteve, vendar pa je smotrno navesti višino zahtevanega zneska. V kolikor zahteve temeljijo na različnih dejanskih predpostavkah in različnih pravnih naslovih (npr. stroški hospitalizacije in bolečnina) je treba specificirati odškodninsko zahtevo – najkasneje v glavni obravnavi.

1.5. Ali je pravna pomoč na voljo pred ali med postopkom?

Pravno svetovanje je oškodovanim osebam na voljo brezplačno – neodvisno od tega, ali je kazenski postopek v teku ali ne – na vseh okrožnih sodiščih in v okviru t.i. „prve odvetniške informacije“. Poleg tega so vsi organi oblasti, ki sodelujejo v kazenskem postopku obvezani, oškodovane osebe podučiti o njihovih pravicah v kazenskem postopku (člen 47a(1) zakona o kazenskem postopku), jih obvestiti o poteku kazenskopravnega postopka, če obstaja kakršen koli dvom o tem, ali so o njem obveščeni (člen 365(1) zakona o kazenskem postopku), in upoštevati škodo, nastalo iz kaznivega dejanja ter kakršne koli druge civilnopravne posledice pomembnih dodatnih okoliščin (člen 365(1) zakona o kazenskem postopku). V kazenskem postopku lahko vsakega zasebnika zastopa odvetnik, vendar pa zastopstvo odvetnika ni obvezno. Mladoletne osebe, ki so bile žrtve grdega ravnanja in spolne zlorabe, lahko v okviru tako imenovanega „spremljanja postopka“ uveljavljajo brezplačno zastopstvo s strani odvetnika od podaje zahtevka do zaključka kazenskega postopka. Splošno brezplačno odvetniško zastopstvo zasebnikov ni predvideno.

Na vrh straniNa vrh strani

1.6. Katere dokaze moram predložiti v podporo zahteve, ki jo želim uveljaviti?

Sodišče mora v kazenskem postopku upoštevati škodo, nastalo iz kaznivega dejanja, in ostale dodatne okoliščine, pomembne za civilnopravne posledice (člen 365(1) zakona o kazenskem postopku). Sodišče je med drugim obvezano voditi preproste dodatne poizvedbe, če spoznanja kazenskega postopka sama po sebi ne zadoščajo, da bi lahko zanesljivo sodili o odškodninskih zahtevkih (člen 366(2) zakona o kazenskem postopku). V avstrijskem kazenskem postopku in v postopkih o škodi, nastali iz dejanja in uveljavljeni med kazenskim postopkom (Adhäsionsverfahren) velja preiskovalno (inkvizicijsko) načelo, kar pomeni, da preiskovanje dejanskega stanja ni delo strank, temveč uradna vloga sodišča. Posledično je dolžnost sodišča zbrati tiste dokaze, ki so potrebni za sprejetje odločitve o odškodninskem zahtevku.

1.7. Ali je na voljo kakšna posebna podpora za izvršitev odločitve, s katero je sodišče kršitelja obvezalo k plačilu nadomestila oškodovani stranki?

Spremljanje postopka, ki ga za žrtve kriminala zahteva zvezno ministrstvo za pravosodje, ki lahko zajema tako pravno kot psihološko pripravo in svetovanje, se po potrebi zagotovi tekom celotnega kazenskega postopka vse do njegovega zaključka. Ta pomoč žrtvam pa se ne zajema naknadnih civilnih postopkov ali postopkov za uveljavitev določenega dosojenega odškodninskega zneska (izvršilni postopek). 

Pri tem je treba upoštevati, da se v izvršilnem postopku sodne odločitve praviloma izrekajo brez poprejšnje ustne obravnave, tako da načeloma ne pride do zaslišanja žrtve kriminala. V redkih primerih, v katerih zakon zahteva zaslišanje, se lahko slednje poleg ustne opravi tudi v pisni obliki. Do ustne obravnave lahko pride – v navzočnosti pooblaščenega in zaupnika – brez istočasne prisotnosti ostalih oseb, ki jih je treba izprašati. Na ta način se prepreči soočenje žrtve s storilcem.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Nadomestilo za žrtve kriminala s strani države ali državnih ustanov

2.1. Ali za žrtve kriminala obstaja možnost, da prejmejo odškodnino od države ali državnih ustanov?

Državna pomoč je zagotovljena z zveznim zakonom z dne 9. julija 1972 o dodelitvi pomoči žrtvam kriminala, Uradni list Republike Avstrije št. 288/1972, zakon o žrtvah kriminala (Verbrechensopfergesetz - VOG).

2.2. Ali je ta odškodnina na voljo samo za osebe, ki so bile žrtve določenih kaznivih dejanj?

Pogoj za pridobitev državne pomoči je, da gre v primeru storjenega kaznivega dejanja za protipravno in naklepno dejanje, za katero je predvidena šestmesečna zaporna kazen.

2.3. Ali je ta odškodnina na voljo samo za osebe, ki so utrpele določeno vrsto škode? 

Načeloma mora kaznivo dejanje opisano pod točko 2.2. imeti za posledico telesno poškodbo ali zdravstveno škodo. 

Zaradi zmanjšanja zmožnosti za delo se pomoč nudi samo za izpad dohodka, v kolikor bo to stanje predvidoma trajalo najmanj šest mesec ali gre za resno telesno poškodbo v smislu kazenske zakonodaje.

2.4. Ali so v primeru, da žrtev umre, do odškodnine upravičeni tudi sorodniki ali osebe s pravico do preživnine?

Avstrijski zakon o žrtvah kriminala (VOG) določa, da so do odškodnine upravičeni tudi svojci in vzdrževanci umrlega.

2.5. Ali je pravica do odškodnine vezana na določeno državljanstvo ali na določen kraj stalnega bivanja?

Pomoč je avstrijskim državljanom zagotovljena neodvisno od kraja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno. Poleg tega so državljani Evropskega gospodarskega prostora (EGP) upravičeni do nadomestila za škodo, nastalo na ozemlju Republike Avstrije. Pri oškodovanju v tujini je pogoj, da imajo na podlagi pravice do naselitve in svobode gibanja iz Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru svoje stalno bivališče v Avstriji.

Na vrh straniNa vrh strani

2.6. Ali lahko zaprosim za odškodnino, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi? Pod kakšnimi pogoji?

Kakor je prikazano pod točko 2.5., se v skladu z določili VOG pod določenimi pogoji nudi odškodnina tudi za kazniva dejanja storjena v tujini.

2.7. Ali je nujno potrebno, da je bilo kaznivo dejanje prijavljeno pri policiji?

Prosilci so načeloma strogo zavezani pripomoči k pojasnitvi kaznivega dejanja in ugotovitvi storilca. Pomoč ni na voljo v primeru, da žrtev po lastni krivdi ne sodeluje v postopku.

2.8. Ali je treba pred vložitvijo zahtevka počakati na iztek policijskih preiskav ali kazenskega postopka?

V skladu z veljavno zakonodajo (VOG) se lahko zahtevki vložijo neodvisno od stanja policijske preiskave ali kazenskega postopka.

2.9. Ali je treba najprej uveljaviti odškodninsko zahtevo zoper osebo, ki je dokazana povzročiteljica škode?

Za prejem državne pomoči po VOG storilca ni treba civilno tožiti.

Vendar pa je treba pri izračunu višine pomoči po VOG upoštevati kakršna koli že izplačana nadomestila s strani kršitelja.

2.10. Ali se lahko za državno pomoč zaprosi tudi v primeru, da kršitelj ni znan ali ni bil obsojen?

Državna pomoč se nudi tudi v primeru, ko kršitelj ni znan, če se lahko z verjetnostjo domneva, da gre za kazensko dejanje iz točke 2.2.

Na vrh straniNa vrh strani

2.11. Ali je treba odškodninski zahtevek vložiti v določenem časovnem roku?

Za vložitev zahtevka za posamezno pomoč so določeni roki šestih mesecev oz. dveh let od storitve dejanja. Pri kasnejših vložitvah se pomoč praviloma dodeli z začetkom naslednjega meseca od dneva vložitve zahtevka.

2.12. Za katere vrste škode lahko uveljavljam nadomestilo?

VOG predvideva naslednje oblike pomoči:

  • odškodnina za izpad dohodka ali preživnine
  • zdravstvena oskrba
  • ortopedsko zdravljenje
  • rehabilitacija
  • dodatek za nego ali slepoto
  • nadomestilo stroškov pogreba.
2.13. Kako se izračuna nadomestilo?

Državne pomoči po 2.12 se v bistvenem ravnajo po civilnopravnih merilih (odškodninsko pravo).

Z dodelitvijo odškodnine za izpad dohodka ali preživnine se povzročeni izpad dohodka izenači do določenega maksimalnega zneska. Z dodatkom za nego ali slepoto se pavšalno poplačajo stroški nege.

2.14. Ali za državna nadomestila obstajajo najmanjši in najvišji zneski?

Načeloma ni najmanjšega ali najvišjega zneska državne pomoči. Vendar pa so za odškodnino izpada dohodka ali preživnine predvidene mesečne dohodkovne meje.

2.15. Ali se odškodninska izplačila, ki jih prejmem od drugod (npr. od zavarovalnice), upoštevajo pri izračunu državnega nadomestila?

Pri izračunu pomoči po VOG se upoštevajo odškodninska plačila kršitelja ter državna izplačila in zakonsko določena izplačila socialnega zavarovanja. Izplačila zasebnega nezgodnega zavarovanja niso upoštevana.

Na vrh straniNa vrh strani

2.16. Ali obstajajo nadaljnja merila, ki so merodajna za to, ali bom prejel(a) državno nadomestilo ali za to, kako se izračuna državna pomoč, kot moje vedenje v zvezi z kaznivim dejanjem, ki je povzročilo škodo?

VOG določa standardne okoliščine, ki bi lahko privedle zavrnitve ali zmanjšanja državne pomoči (npr. udeležba v kaznivem dejanju, sodelovanje v pretepu, opustitev zmanjšanja škode - glej tudi 2.7).

2.17. Ali obstaja možnost predplačila nadomestila? Pod kakšnimi pogoji?

V primeru nujne finančne potrebe obstaja možnost vnaprejšnjega izplačila pomoči.

2.18. Kje dobim obrazce, potrebne za vložitev zahtevka, in nadaljnje informacije v zvezi z uveljavljanjem državnih nadomestil? Ali obstaja kakšna namenska telefonska linija za pomoč uporabnikom ali spletna stran?

Na spletni strani zveznega ministrstva za socialno varnost, generacije in varstvo potrošnika so pod rubriko izplačila/invalidnost/nadomestilo (Leistungen/Behinderung/Entschädigung Deutsch - English) na voljo informacije o VOG. Za državno pomoč po VOG se lahko zaprosi brez obrazca.

2.19. Ali lahko zahtevam pravno pomoč za uveljavitev nadomestila?

Organ oblasti pristojen za izvajanje VOG vam seveda z veseljem svetuje glede možnosti pridobitve pomoči ter pomaga pri sestavi zahtevka. 

Vendar pa VOG ne predvideva kritja stroškov zastopstva odvetnika.

2.20. Kam naslovim svoj zahtevek?

Zahtevke je treba nasloviti na zvezno socialno službo (Bundessozialamt), ki ima podružnico v vsaki zvezni deželi. Za vlagatelje zahtevkov, ki bivajo v tujini, je pristojen deželni urad na Dunaju, Babenbergerstraße 5, 1010 Wien.

2.21. Ali mi lahko obstoječe organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam kriminala, nudijo dodatne informacije in svetovanje?

Med zasebnimi organizacijami, ki se posvečajo pomoči žrtvam kriminala, je treba prednostno omeniti organizacijo Weiße Ring (Beli krog). Dodatne informacije najdete na njihovi spletni strani pod rubriko Beli krog: pomoč žrtvam kriminala (Weisser Ring: Die Kriminalitätsopferhilfe Deutsch).

« Nadomestilo za žrtve kriminala - Splošne informacije | Avstrija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 11-08-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo