Evropska komisija > EPM > Predložitev zadeve sodišču > Poljska

Zadnja sprememba: 12-05-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Predložitev zadeve sodišču - Poljska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, npr. odvetnik? 1.
2. Kje natanko vložim zahtevek: v vložišču ali pisarni sodnega uradnika ali kje drugje? 2.
3. V katerem jeziku lahko vložim svoj zahtevek? Ali to lahko storim ustno ali ga je treba vložiti pisno? Ali lahko pošljem svoj zahtevek po telefaksu ali po elektronski pošti? 3.
4. Ali obstajajo posebni obrazci za vložitev tožb? Če ne, kako moram zadevo predstaviti? Ali mora zahtevek nujno vsebovati določene elemente? 4.
5. Ali bom moral plačati sodne stroške? Če da, kdaj? Ali bom moral plačati stroške odvetnika že ob sestavi zahtevka? 5.
6. Ali lahko vložim prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči? (tema „brezplačna pravna pomoč“) 6.

 

1. Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, npr. odvetnik?

Poljski Zakonik o pravdnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZPP) načeloma ne določa obveznega zastopanja po odvetniku. Stranke in njihovi organi ali zakoniti zastopniki lahko pred sodiščem nastopijo osebno ali po pooblaščencu. V skladu s členom 871 ZPP obvezno zastopanje po odvetniku velja za postopek pred vrhovnim sodiščem. Stranka lahko v takšnem postopku nastopa le po odvetniku ali pravnem svetovalcu. Izjema od te obveznosti velja za prošnjo za oprostitev plačila sodnih stroškov in imenovanje odvetnika ali pravnega svetovalca po uradni dolžnosti.

Tožbo lahko vloži posameznik, ki je poslovno sposoben, pravna oseba ali družbena organizacija, ki ima v skladu z zakonom poslovno sposobnost, čeprav ni pravna oseba. Posameznik postane poslovno sposoben, ko dopolni 18 let. Posameznik, ki ni poslovno sposoben, lahko procesna dejanja opravlja le po zakonitem zastopniku. Pravne osebe in druge organizacije, ki lahko nastopajo pred sodiščem, opravljajo procesna dejanja po organih, ki so pooblaščeni za zastopanje v njihovem imenu. Takšni organi morajo dejstvo, da lahko zastopajo, izkazati z listino, ki jo morajo predložiti ob izvedbi prvega procesnega dejanja.

Sodišče lahko osebi, ki nima sposobnosti biti stranka ali pravdne sposobnosti, ali osebi, ki nima ustreznega zakonsko določenega organa, začasno dovoli nastopiti pred sodiščem, če so pred iztekom roka vse pomanjkljivosti odpravljene in dejanja potrdi za to imenovana oseba. Stranki, ki ni pravdno sposobna ali nima zakonitega zastopnika, in stranki, ki nima organa, ki bi jo zastopal, bo sodišče na zahtevo nasprotne stranke imenovalo začasnega zastopnika, če stranka opravlja nujno procesno dejanje proti drugi stranki.

Na vrh straniNa vrh strani

V skladu s členom 87 ZPP je pooblaščenec lahko odvetnik ali pravni svetovalec, v zadevah glede industrijske lastnine tudi patentni zastopnik, poleg tega je lahko tudi oseba, ki upravlja premoženje ali pravice stranke, in oseba, s katero je stranka sklenila trajno pogodbo, če vsebina zadeve spada na področje uporabe navedene pogodbe, sospornik ter starši, zakonec, bratje in sestre ali potomci stranke in osebe, ki so s stranko v posvojitvenem razmerju.

Pooblaščenec pravne osebe ali podjetja, vključno s podjetji, ki niso pravne osebe, je lahko tudi delojemalec v takšnem subjektu ali njegov najvišji organ. Pravna oseba, ki v skladu s posebnimi pravnimi določbami zagotavlja pravne storitve podjetju, pravni osebi ali drugemu organizacijskemu subjektu, lahko v imenu subjekta, ki mu zagotavlja pravne storitve, začasno pooblasti odvetnika ali pravnega svetovalca, če to dovoli navedeni subjekt.

V zadevah glede očetovstva in preživninskih zadevah je lahko pooblaščenec tudi predstavnik samoupravne lokalne skupnosti, pristojne za socialno varstvo, ali družbene organizacije za podporo družinam.

V zadevah v zvezi z delovanjem kmetijskega gospodarstva je lahko pooblaščenec kmeta tudi predstavnik združenja kmetov, v katerega je zadevni kmet včlanjen.

V zadevah v zvezi z varstvom potrošnikov je lahko pooblaščenec predstavnik organizacije, ki se v skladu z zakonom ukvarja tudi z varstvom potrošnikov.

V zadevah v zvezi z varstvom industrijske lastnine je lahko pooblaščenec predlagatelja izuma tudi predstavnik organizacije, ki se v skladu z zakonom ukvarja tudi s podporo industrijski lastnini in pomočjo predlagateljem inovacij.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Kje natanko vložim zahtevek: v vložišču ali pisarni sodnega uradnika ali kje drugje?

Zadeva se predloži sodišču z vložitvijo tožbenega zahtevka (procesna listina) v stavbi sodišča, v vložišču ali po pošti.

3. V katerem jeziku lahko vložim svoj zahtevek? Ali to lahko storim ustno ali ga je treba vložiti pisno? Ali lahko pošljem svoj zahtevek po telefaksu ali po elektronski pošti?

Tožbeni zahtevek in druge procesne listine je treba vložiti v poljskem jeziku ali pa jim je treba priložiti prevod v poljski jezik.

Tožbeni zahtevek mora biti v pisni obliki. Izjema so zadeve na področju delovnega prava in socialne varnosti, pri katerih lahko delojemalec ali zavarovanec brez odvetnika ali pravnega svetovalca vloži tožbo in vsebino pritožbe in druge procesne listine ustno na zapisnik pri pristojnem sodišču (člen 466 ZPP).

Uradni obrazci so potrebni v zadevah iz člena 1871-2 ZPP in v skrajšanem postopku (glejte temo o skrajšanem postopku).

Tudi če je tožbeni zahtevek (procesna listina) poslan po elektronski pošti ali telefaksu, ga je treba potem vložiti tudi v vložišču sodišča ali poslati po pošti.

4. Ali obstajajo posebni obrazci za vložitev tožb? Če ne, kako moram zadevo predstaviti? Ali mora zahtevek nujno vsebovati določene elemente?

Tožba se vloži tako, da se predloži tožbeni zahtevek. Tožbeni zahtevek mora izpolnjevati zahteve procesne listine (členi 125 do 128 ZPP) in mora vsebovati dodatne elemente, določene v ZPP od člena 187.

Na vrh straniNa vrh strani

Procesna listina mora vsebovati zlasti:

  1. ime sodišča, na katerega je naslovljena, imena in priimke ali nazive strank, njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev;
  2. vrednost spornega predmeta (ali vrednost predmeta pritožbe) v poljskih zlotih, zaokroženo na polno vrednost zlota;
  3. če je prva listina v zadevi, navedbo kraja prebivališča ali sedeža strank, njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, pri naslednjih listinah pa sklicno številko zadeve;
  4. opredelitev vrste listine;
  5. bistvo zahtevka ali izjave in dokaze v podporo navedenim okoliščinam;
  6. v procesnih listinah za pripravo obravnave (pripravljalne vloge) je treba na kratko opisati stanje zadeve, navesti je treba izjave nasprotne stranke in dokaze, ki jih je predložila, ter opredeliti ali priložiti dokaze, ki bodo predloženi na obravnavi;
  7. podpis stranke ali njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca; namesto stranke, ki ne more podpisati listine, jo mora podpisati oseba, ki jo je ta stranka pooblastila, pri čemer mora navesti razlog, zakaj stranka listine ni podpisala sama;
  8. seznam dokaznega materiala;
  9. vsaki procesni listini je treba priložiti dvojnike in dvojnike dokaznega materiala, ki jih je treba izročiti strankam v postopku, če pa izvirniki dokaznega materiala niso predloženi sodišču, je treba predložiti tudi po en izvod vsakega dokaznega materiala za sodni spis; v gospodarskih zadevah je treba izvod listine z dokaznim materialom poslati neposredno nasprotni stranki in listini priložiti potrdilo o oddaji ali pošiljki s priporočeno pošto nasprotni stranki (člen 4799 ZPP);
  10. procesni listini mora biti priloženo tudi pooblastilo, če listino vloži pooblaščenec, ki še ni predložil pooblastila.

V skladu s členom 187 ZPP mora tožbeni zahtevek vključevati tudi:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. natančno obrazloženo zahtevo;
  2. dejstva, ki utemeljujejo zahtevo in po potrebi sodno pristojnost.

Tožbeni zahtevek lahko vključuje tudi:

  • predloge za varščino, za razglasitev sodne odločbe za izvršljivo s takojšnjim učinkom in za obravnavo v odsotnosti tožnika;
  • predloge za pripravo na obravnavo, zlasti za poziv prič in izvedencev, ki jih imenuje tožnik, na obravnavo, za izvedbo ogleda, za odreditev, da toženec prinese na obravnavo kakršne koli dokumente, ki jih ima in so nujni v dokaznem postopku ali pri ogledu, ali za predložitev kakršnih koli dokazov, ki jih imajo sodišča, uradne institucije ali tretje stranke, na obravnavi.

5. Ali bom moral plačati sodne stroške? Če da, kdaj? Ali bom moral plačati stroške odvetnika že ob sestavi zahtevka?

V skladu z Zakonom z dne 28. julija 2005 o sodnih stroških v civilnih zadevah sodne stroške (ki vključujejo takse in stroške) plača stranka, ki sodišču predloži listino, za katero je treba plačati takso ali na podlagi katere nastane strošek. Takso je treba plačati, ko se listina, za katero je treba plačati takso, vloži pri sodišču. Če zahtevana taksa ni plačana, sodišče ne bo ukrepalo (člen 1262 ZPP).

Člen 130 ZPP in člen 1301 ZPP določata, da če procesne listine ni možno ustrezno obravnavati, ker niso izpolnjene formalne zahteve, ker ni predložen uradni obrazec ali ni plačana taksa, bo stranka pozvana, da v 1 tednu odpravi pomanjkljivost, dopolni vlogo ali plača takso, drugače bo listina vrnjena stranki. Če je listino vložila oseba, ki ima prebivališče ali sedež v tujini in nima zastopnika na Poljskem, določeni rok za dopolnitev listine ne sme biti krajši od enega meseca. Če oseba ne ukrepa v roku, določenem v obvestilu, ji je listina vrnjena. Vrnjena listina nima učinkov, ki jih določa zakon za vložitev procesne listine na sodišču. Listina, ki je popravljena ali dopolnjena v določenem roku, učinkuje od vložitve (člen 130 ZPP).

Na vrh straniNa vrh strani

V skladu s členom 1302 ZPP so listine, ki imajo formalne pomanjkljivosti ali niso ustrezno plačane in jih vloži odvetnik, pravni svetovalec, patentni zastopnik ali v gospodarskem postopku podjetje, vrnjene brez posebnega obvestila. Pravna sredstva ali pritožbeni ukrepi (ugovori, pritožbe, kasacijske pritožbe, zahtevki za razglasitev nezakonitosti pravnomočne odločbe, pritožbe zoper zamudno sodbo, ugovori zoper plačilni nalog, pritožbe zoper odločbo sodnega uradnika), ki imajo formalne pomanjkljivosti ali niso plačani in jih vložijo zgoraj navedeni subjekti, so tudi zavrženi brez dodatnega obvestila o dopolnitvi.

Povračilo stroškov postopka med strankama se izvede v skladu z načeli v členih 98 ZPP do 110 ZPP in členu 520 ZPP. Osnovno pravilo iz člena 98 ZPP določa, da neuspešna stranka povrne nasprotni stranki na zahtevo stroške, ki so potrebni za ustrezno uveljavljanje pravic in ustrezen zagovor (stroški postopka). Poleg tega se v skladu s členom 100 ZPP stroški obema strankama odpišejo ali se jima sorazmerno dodelijo, če sodišče ugodi zahtevkom le delno. Vendar lahko sodišče odredi, da mora ena od strank povrniti vse stroške, če je nasprotna stranka priznala le neznaten del svojega zahtevka ali če je bila določitev dolgovanega zneska odvisna od poravnave ali presoje sodišča. V nepravdnem postopku vsak udeleženec krije stroške, povezane s svojo udeležbo v postopku. Sodišče lahko dodeli stroške na podlagi krivde ali pravičnosti, če to utemeljujejo okoliščine v zadevi.

Nujni stroški postopka, ki ga vodi stranka osebno ali po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali pravni svetovalec, vključujejo sodne stroške, ki jih nosi stranka, potne stroške do sodišča za stranko ali njenega pooblaščenca in vrednost izgubljenega dobička zaradi nastopa stranke pred sodiščem. Skupni potni stroški in vrednost izgubljenega dobička ne smejo presegati plačila odvetnika, ki dela na sedežu sodišča, pri katerem poteka postopek. Nujni stroški postopka za stranko, ki jo zastopa odvetnik, vključujejo honorar, ki pa ne presega stopenj, opredeljenih v posebnih določbah, in stroške odvetnika, sodne stroške in stroške osebnega nastopa stranke pred sodiščem, ki ga odredi sodišče (člena 98 in 99 ZPP).

Na vrh straniNa vrh strani

Stopnjo sodnih stroškov ureja Zakon z dne 28. julija 2005 o sodnih stroških v civilnih zadevah. Najnižje stopnje honorarjev odvetnikov in pravnih svetovalcev so določene v dveh uredbah ministra za pravosodje z dne 28. septembra 2002. Vsa druga vprašanja v zvezi s plačilom odvetnika ali pravnega svetovalca ureja Civilni zakonik (CZ) od člena 735. O roku plačila honorarja se dogovorita stranki.

Oprostitev plačila sodnih stroškov urejajo členi 94 do 118 Zakona z dne 28. julija 2005 o sodnih stroških v civilnih zadevah. V členih 94 do 98 navedenega zakona so določene kategorije subjektov in zadev, ki so oproščene obveznosti plačila sodnih stroškov na podlagi zadevnega zakona. Kategorija subjektov, ki so oproščeni obveznosti plačila sodnih stroškov, vključuje na primer osebe, ki zahtevajo potrditev očetovstva ali preživnino.

Za oprostitev plačila takšnih stroškov lahko zaprosi tudi posameznik, ki je izjavil, da ne more plačati sodnih stroškov brez škode za preživljanje sebe ali svoje družine (člen 102). Sodišče lahko odobri oprostitev plačila sodnih stroškov pravni osebi ali organizacijski enoti, ki ni pravna oseba, vendar ima v skladu z zakonom poslovno sposobnost, če je takšna oseba dokazala, da nima zadostnih sredstev za plačilo takšnih stroškov (člen 103). Poleg tega lahko sodišče družbenim organizacijam, ki se ne ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, odobri oprostitev plačila sodnih stroškov v njihovih zadevah, povezanih s socialnimi, znanstvenimi, izobraževalnimi, kulturnimi, dobrodelnimi dejavnostmi ali dejavnostmi samopomoči na področju varstva potrošnikov, varstva okolja in socialnega varstva. Pri odobritvi oprostitve plačila sodnih stroškov sodišče upošteva zlasti zakonske cilje delovanja organizacije in njene zmožnosti ter potrebo po izpolnjevanju teh ciljev v pravdnem postopku.

Na vrh straniNa vrh strani

Prošnje za oprostitev plačila sodnih stroškov je treba vložiti pisno ali ustno na zapisnik pri sodišču, pri katerem se bo postopek začel ali že poteka. Prošnji za oprostitev plačila sodnih stroškov je treba priložiti izjavo, ki vključuje podatke o družinskem statusu, premoženju, dohodku in načinu preživljanja osebe, ki prosi za oprostitev. Izjava mora biti podana v določeni obliki. Če izjava ni podana ali ne vsebuje vseh potrebnih podatkov, je stranka pozvana, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, če tega ne stori, ji je prošnja vrnjena. Posamezniki, ki prebivajo na območju, za katerega sodišče ni pristojno, lahko prošnjo za oprostitev plačila sodnih stroškov vložijo pri okrožnem sodišču, pristojnem na območju njihovega kraja prebivališča. Sodišče takšne prošnje nemudoma pošlje pristojnemu sodišču.

V zemljiškoknjižnih postopkih se lahko oprostitev plačila sodnih stroškov izvrši le pred vložitvijo zahtevka za vpis v zemljiško knjigo. Če je treba zahtevek za vpis v zemljiško knjigo vložiti z notarsko listino, se lahko oprostitev plačila sodnih stroškov odobri le pred sestavo takšne notarske listine.

Plačilo sodnih stroškov, ki jih ni bilo treba plačati stranki, ali ki jih ne plačujeta začasni zastopnik ali državni tožilec, sodišče v odločbi, s katero se konča zadeva na tej stopnji, naloži nasprotni stranki, če za to obstajajo razlogi, pri čemer mora sodišče ustrezno uporabiti pravila, ki urejajo povračilo stroškov postopka. Za vse stroške, ki niso naloženi nasprotni stranki, sodišče v končni odločbi, s katero se konča postopek na tej stopnji, odredi, da se odštejejo od zahtevka, prisojenega stranki. Sodišče lahko v zadevah, v katerih je to še posebej primerno, takšnih stroškov ne zaračuna (člen 113).

Na vrh straniNa vrh strani

Zaradi oprostitve plačila sodnih stroškov stranka ni razrešena obveznosti povračila stroškov postopka nasprotni stranki.

6. Ali lahko vložim prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči? (tema „brezplačna pravna pomoč“)

V skladu s členom 117 ZPP lahko stranka, ki jo je sodišče v celoti ali delno oprostilo plačila sodnih stroškov, ali stranka, za katero velja zakonska oprostitev plačila stroškov, vloži pisno ali ustno na zapisnik prošnjo za imenovanje odvetnika ali pravnega svetovalca po uradni dolžnosti. Prošnjo vloži pri sodišču, ki mu bo zadeva predložena ali jo že obravnava. Stranka, ki prebiva na območju, na katerem to sodišče ni pristojno, lahko prošnjo vloži pri okrožnem sodišču, ki je pristojno na območju, kjer ima stranka prebivališče Sodišče takšne prošnje nemudoma pošlje pristojnemu sodišču. Prošnje za imenovanje odvetnika ali pravnega svetovalca, ki so prvič vložene v pritožbenem ali kasacijskem pritožbenem postopku lahko sodišče pošlje v presojo sodišču prve stopnje.

Sodišče bo ugodilo prošnji, če meni, da je sodelovanje odvetnika ali pravnega svetovalca v posameznem primeru nujno. Sodišče zahteva, da ustrezni okrožni svet odvetnikov ali okrožni svet pravnih svetovalcev imenuje odvetnika ali pravnega svetovalca. Če mora odvetnik ali pravni svetovalec, ki je tako imenovan, ukrepati na območju, na katerem ni pristojno sodišče, pri katerem poteka postopek, bo ustrezni okrožni svet odvetnikov ali okrožni svet pravnih svetovalcev na zahtevo imenovanega odvetnika ali pravnega svetovalca po potrebi imenoval odvetnika ali pravnega svetovalca iz drugega mesta. Vložitev prošnje za imenovanje odvetnika ali pravnega svetovalca in vložitev pritožbe zoper zavrnitev imenovanja ne vplivata na postopek, ki poteka, razen če je zadeva povezana z imenovanjem odvetnika ali pravnega svetovalca zaradi predloga, vloženega s tožbenim zahtevkom ali pred vložitvijo tožbe. Vendar lahko sodišče obravnavo zadeve začasno prekine do izdaje pravnomočne odločitve o prošnji in zato ne določi datuma obravnave ali pa prekliče ali prestavi obravnavo, ki je že razpisana (člen 124 ZPP).

Oprostitev plačila stroškov in imenovanje odvetnika po uradni dolžnosti v čezmejnih sporih ureja Zakon z dne 17. decembra 2004 o brezplačni pravni pomoči v postopkih v civilnih zadevah, ki potekajo v državah članicah EU, in brezplačni pravni pomoči za rešitev spora pred začetkom takšnega postopka (glejte temo o brezplačni pravni pomoči).

« Predložitev zadeve sodišču - Splošne informacije | Poljska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 12-05-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo