Evropska komisija > EPM > Predložitev zadeve sodišču > Latvija

Zadnja sprememba: 14-02-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Predložitev zadeve sodišču - Latvija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Ali je res potrebno, da zadevo obravnava sodišče? 1.
2. Ali še nisem zamudil roka za vložitev tožbe pri sodišču? 2.
3. Ali se je treba obrniti na sodišče v Latviji? 3.
4. Če je odgovor da, na katero sodišče v Latviji se je treba obrniti glede na prebivališče tožnika in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge okoliščine zadeve? 4.
5. Na katero sodišče se je treba v tej državi članici obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta? 5.
6. Ali lahko tožbo vloži vsak sam ali mora to storiti posrednik, npr. odvetnik? 6.
7. Kje je treba vložiti zahtevek: v vložišču ali pisarni sodnega uradnika ali pri kakšnem drugem upravnem uradu? 7.
8. V katerem jeziku je mogoče vložiti zahtevek? Ali se to lahko stori ustno ali ga je treba vložiti pisno? Ali se lahko pošlje po telefaksu ali po e-pošti? 8.
9. Ali obstajajo posebni obrazci za vložitev tožb? Če ne, kako je treba zadevo predstaviti? Ali mora zahtevek nujno vsebovati določene elemente? 9.
10. Ali je treba plačati sodne stroške? Če da, kdaj? Ali je treba plačati odvetnika že ob sestavi zahtevka? 10.
11. Ali se lahko vloži prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči? 11.
12. Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali pristojni organ izda potrdilo, da je zadeva pravilno predložena? 12.
13. Ali vlagatelj tožbe prejme podrobne podatke o nadaljnjem poteku (kot je rok za nastop pred sodiščem)? 13.

 

1. Ali je res potrebno, da zadevo obravnava sodišče?

Morda bi bilo bolje uporabiti postopke alternativnega reševanja sporov. Glejte to temo.

2. Ali še nisem zamudil roka za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki za vložitev tožb pri sodišču se razlikujejo glede na zadevo. Vprašanja v zvezi z roki lahko pojasni odvetnik, nižji odvetnik ali javna informacijska agencija.

3. Ali se je treba obrniti na sodišče v Latviji?

Glejte temo Pristojnost sodišč.

4. Če je odgovor da, na katero sodišče v Latviji se je treba obrniti glede na prebivališče tožnika in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge okoliščine zadeve?

Glejte temo Pristojnost sodišč - Latvija.

5. Na katero sodišče se je treba v tej državi članici obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glejte temo Pristojnost sodišč - Latvija.

POSTOPEK ZA VLOŽITEV ZADEVE PRI SODIŠČU

6. Ali lahko tožbo vloži vsak sam ali mora to storiti posrednik, npr. odvetnik?

Tožbo lahko vloži tožnik/upravičenec osebno ali prek pooblaščenega posrednika. Zahtevek za pooblastitev posrednika se lahko vključi v tožbo.

Na vrh straniNa vrh strani

7. Kje je treba vložiti zahtevek: v vložišču ali pisarni sodnega uradnika ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Zahtevke je treba vložiti v pisarni sodnega uradnika osebno ali prek pooblaščenega posrednika. Med uradnimi urami jih sprejema osebje, ki dela za glavnega sodnika. To so običajno pomočniki glavnega sodnika ali uradniki. Zahtevki se lahko pošljejo tudi po pošti pisarni sodnega uradnika.

8. V katerem jeziku je mogoče vložiti zahtevek? Ali se to lahko stori ustno ali ga je treba vložiti pisno? Ali se lahko pošlje po telefaksu ali po e-pošti?

Zakon o civilnih postopkih določa, da je treba vsem listinam v tujem jeziku, ki jih predložijo stranke v postopku, priložiti uradno potrjene prevode v nacionalnem jeziku, tj. latvijskem jeziku. Zato se lahko zahtevek predloži v tujem jeziku, vendar mu je treba priložiti uradno potrjen prevod v latvijski jezik. Vloge je treba vložiti na sodišču v pisni obliki. Pošljejo se lahko po pošti, ne pa po telefaksu ali e-pošti.

9. Ali obstajajo posebni obrazci za vložitev tožb? Če ne, kako je treba zadevo predstaviti? Ali mora zahtevek nujno vsebovati določene elemente?

Posebnih obrazcev za vložitev zahtevkov ni, vendar jih je treba vložiti v pisni obliki. Zakon o civilnih postopkih določa več minimalnih zahtev glede zahtevkov, vendar ne določa oblike, v kateri je treba informacije navesti. V skladu z Zakonom o civilnih postopkih mora zahtevek vključevati:

  1. naziv sodišča, ki se mu zahtevek predloži;
  2. polno ime, osebno identifikacijsko številko in kraj prebivališča tožnika, tožnikovega zastopnika, če zahtevek vlaga zastopnik, toženca in morebitnih tretjih strank, če pa gre za pravno osebo, njen naziv, matično številko in naslov (sedež). Osebno identifikacijsko številko ali matično številko toženca je treba navesti, če je to mogoče;
  3. zadevo zahtevka;
  4. znesek zahtevka, če je zadeva povezana z denarnim zahtevkom, in izračun zneska, ki ga je treba izterjati, ali spornega zneska;
  5. okoliščine, na katerih tožnik utemeljuje svoj zahtevek, in dokaze o teh okoliščinah;
  6. pravno podlago zahtevka;
  7. zahtevke tožnika;
  8. seznam listin, priloženih zahtevku;
  9. datum predložitve zahtevka in druge informacije, potrebne za obravnavanje zadeve.

Zakon o civilnih postopkih določa posebne zahteve glede zahtevkov, ki so povezani s posebnimi vrstami zadev (na primer zadeve glede razveze zakonske zveze) ali za katere veljajo posebni postopki (na primer odobritev ali razveljavitev posvojitve, zavarovanje premoženja ali skrbništvo).

Na vrh straniNa vrh strani

Zahtevek mora podpisati tožnik ali tožnikov zastopnik. Če tožbo vlaga zastopnik, ki ravna v imenu tožnika, je treba zahtevku priložiti pooblastilo ali drugo listino, ki potrjuje, da lahko zastopnik vloži tožbo.

Zahtevek se predloži sodišču skupaj s toliko izvodi, kolikor je tožencev in tretjih strank.

Zahtevku je treba priložiti tudi listine, ki potrjujejo:

  1. plačilo državnih taks in drugih sodnih stroškov v znesku in po postopku, ki ju določa zakonodaja;
  2. upoštevanje zunajsodnih preiskovalnih postopkov pred sodnim postopkom, če jih zahteva zakonodaja;
  3. okoliščine, na katerih temelji zadeva.

10. Ali je treba plačati sodne stroške? Če da, kdaj? Ali je treba plačati odvetnika že ob sestavi zahtevka?

Sodne stroške (državne takse, stroške postopka, stroške preiskave) je treba plačati pred predložitvijo zahtevka. To se lahko stori na banki. Če sodišče v celoti ali delno ugodi zahtevku ali če tožnik umakne zahtevek, ker je toženec prostovoljno izpolnil zahtevek po njegovi vložitvi, sodišče odredi, da tekoče stroške v zadevi (stroške pravne pomoči, stroške za nastop pred sodiščem in stroške zbiranja dokazov) plača toženec v korist tožnika. Če sodišče zahtevku ne ugodi, mora tožnik plačati tekoče stroške v zadevi v korist toženca.

O postopku plačila honorarja odvetnika ali nižjega odvetnika se dogovorita stranka in zadevni odvetnik ali nižji odvetnik.

11. Ali se lahko vloži prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči?

Glejte temo Pravna pomoč.

Na vrh straniNa vrh strani

12. Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali pristojni organ izda potrdilo, da je zadeva pravilno predložena?

Zahtevki in druga korespondenca, ki jih prejme sodišče po pošti, ter listine, ki se izročijo osebno med uradnimi urami, se na dan prejema vpišejo v dnevnik prejete korespondence. Zato se tožba uradno šteje za vloženo, kadar jo prejme sodišče. Če zahtevek ni vložen pravilno ali če niso predložene vse potrebne listine, sodnik sprejme obrazloženo odločbo, da v zvezi z zahtevkom ne bo ukrepal. Izvod odločbe se pošlje tožniku in določi se datum, do katerega mora odpraviti pomanjkljivosti. Rok mora biti najmanj 20 dni od datuma, ko je bila odločba poslana. Če tožnik odpravi pomanjkljivosti v roku, se šteje, da je bil zahtevek vložen na datum prve predložitve sodišču. Če tožnik ne odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, se šteje, da zahtevek ni bil predložen, in se vrne tožniku. Če se zahtevek vrne tožniku, to ne pomeni, da ga tožnik ne more ponovno vložiti, vendar se v takšnem primeru spremeni datum predložitve.

Organi ne pošljejo posebnega obvestila, s katerim potrdijo, da je bil zahtevek pravilno predložen, vendar pravilni vložitvi sledijo nekateri postopki, na podlagi katerih se ve, da je zahtevek pravilen. Če je zahtevek vložen pravilno in so mu priložene vse potrebne listine, sodnik v treh dneh od prejema zahtevka sprejme odločbo o sprejetju zahtevka in vložitvi tožbe. Po vložitvi tožbe se zahtevek in izvodi priloženih listin z navedbo datuma, do katerega je treba predložiti pisni odgovor, pošljejo tožencu. Ko sodnik prejme odgovor, izvod odgovora pošlje tožniku in tretjim strankam. Poleg tega lahko sodnik zahteva, da predloži tožnik pripombe na odgovor. Po prejemu odgovora ali izteku roka za predložitev odgovora sodnik sprejme odločbo o pripravljalnem delu za zadevo, na podlagi katere se izvede glavna obravnava, in določi tudi datum obravnave. Sodni tajnik pošlje zadevnim strankam poziv na obravnavo.

13. Ali vlagatelj tožbe prejme podrobne podatke o nadaljnjem poteku (kot je rok za nastop pred sodiščem)?

Stranki sta s pozivom na obravnavo, ki se pošlje na naslov, naveden v zahtevku, pozvani na sodišče in vnaprej obveščeni o datumu in kraju obravnave ali posebnih procesnih dejanj. Če naslov toženca ni znan, se sodni poziv na obravnavo objavi v uradnem listu Latvijas Vēstnesis.

« Predložitev zadeve sodišču - Splošne informacije | Latvija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 14-02-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo