Evropska komisija > EPM > Predložitev zadeve sodišču > Madžarska

Zadnja sprememba: 23-10-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Predložitev zadeve sodišču - Madžarska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


Predstavljajte si, da ste v sporu s podjetjem, podjetnikom, vašim delodajalcem, družinskim članom ali drugo osebo v vaši državi ali tujini. Da bi rešili to težavo, se vprašajte naslednje:



 

KAZALO

1. Ali je res potrebno, da zadevo obravnava sodišče? 1.
2. Ali še nisem zamudil roka za vložitev tožbe pri sodišču? 2.
3. Ali sem prepričan, da je za mojo zadevo pristojno sodišče na Madžarskem? 3.
4. Če je moj odgovor pritrdilen, katero sodišče na Madžarskem je pristojno glede na moje prebivališče in na prebivališče druge stranke ali glede na druge okoliščine moje zadeve? 4.
5. Na katero sodišče na madžarskem naj se obrnem, upoštevajoč naravo in višino tožbenega zahtevka? 5.
6. Lahko sam vložim tožbo pri sodišču ali moram poiskati posrednika, kot je odvetnik? 6.
7. Kje vložim zahtevek: v sprejemni pisarni ali drugem uradu? 7.
8. V katerem jeziku lahko vložim zahtevek? Lahko to storim ustno ali mora biti zahtevek v pisni obliki? Lahko zahtevek pošljem po telefaksu ali po e-pošti? 8.
9. Ali obstajajo posebni obrazci za vložitev tožb? Če ne, kako se pripravi tožbeni zahtevek? Ali mora zahtevek nujno vsebovati določene elemente? 9.
10. Ali je treba plačati sodne stroške? Če da, kdaj? Ali je treba plačati odvetnika že ob sestavi zahtevka? 10.
11. Ali lahko uveljavljam brezplačno pravno pomoč/oprostitev plačila stroškov? 11.
12. Od katerega trenutka dalje se moja tožba uradno šteje za vloženo? Ali mi bodo pristojni organi izdali potrdilo, da je bila moja tožba pravilno vložena? 12.
13. Ali bom podrobno seznanjen s časovnim potekom poznejših dogodkov (kot je dopusten čas za vstop v pravdo)? 13.

 

PREDHODNA VPRAŠANJA PRED VLOŽITVIJO TOŽBE PRI SODIŠČU

1. Ali je res potrebno, da zadevo obravnava sodišče?

Morda bi bilo bolje uporabiti postopke alternativnega reševanja sporov. Glejte navedeno temo.

2. Ali še nisem zamudil roka za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki za vložitev tožb pri sodišču se razlikujejo glede na zadevo. O vprašanjih glede rokov se lahko posvetujete z odvetnikom ali pravnim svetovalcem ali se obrnete na Urad za pomoč državljanom.

3. Ali sem prepričan, da je za mojo zadevo pristojno sodišče na Madžarskem?

Glejte Pristojnost sodišč.

4. Če je moj odgovor pritrdilen, katero sodišče na Madžarskem je pristojno glede na moje prebivališče in na prebivališče druge stranke ali glede na druge okoliščine moje zadeve?

Glejte Pristojnost sodišč - Madžarska.

5. Na katero sodišče na madžarskem naj se obrnem, upoštevajoč naravo in višino tožbenega zahtevka?

Glejte temo Pristojnost sodišč - Madžarska.

Na vrh straniNa vrh strani

KORAKI ZA VLOŽITEV ZADEVE PRI SODIŠČU

6. Lahko sam vložim tožbo pri sodišču ali moram poiskati posrednika, kot je odvetnik?

Zadeva se lahko na prvi stopnji običajno vloži neposredno pri sodišču in za to ni potrebno svetovanje odvetnika. V členu 73/A Zakona III o zakoniku o civilnem postopku iz leta 1952 so navedeni primeri, v katerih mora sodelovati odvetnik. Ti so običajno povezani s postopki s pravnimi sredstvi pri višjih sodiščih. V takšnih primerih je postopek, v katerem sodeluje stranka brez pravnega zastopnika, neveljaven; da bi se stranke izognile neveljavnosti postopka, jih zato običajno zastopa odvetnik.

Zahtevek lahko predloži tudi drug pooblaščeni zastopnik (na primer odvetnik), ki ga določi stranka, ali njen pravni zastopnik. Če pa zakon določa drugače in se mora na primer v posamezni zadevi stranka obvezno osebno udeležiti postopka, ni mogoče uporabiti pooblaščenega zastopnika. Pravila o tem, kdo je lahko pooblaščeni zastopnik in kdo ne more biti, ter natančna pravila o pooblastitvi so poleg pravil o zastopanju določena v Zakonu o zakoniku o civilnem postopku.

7. Kje vložim zahtevek: v sprejemni pisarni ali drugem uradu?

Zahtevek je treba tako kot vse druge vloge vložiti neposredno pri sodišču, ki vodi postopek v zadevi, pri tem pa je treba vedno predložiti en izvod več, kot je število strank v postopku.

8. V katerem jeziku lahko vložim zahtevek? Lahko to storim ustno ali mora biti zahtevek v pisni obliki? Lahko zahtevek pošljem po telefaksu ali po e-pošti?

Uradni jezik, ki se uporablja v sodnem postopku, je v skladu z zakonom madžarščina. Med postopkom, ki poteka v madžarščini, lahko stranke in druge osebe, ki sodelujejo v postopku - seveda razen sodišča (poklicni sodnik, izvedenec, zapisnikar) - uporabljajo materni jezik, regionalni in manjšinski jezik v zadevah, ki niso uradne zadeve, kot je opredeljeno v mednarodnih sporazumih, ne glede na njihovo znanje madžarščine.

Na vrh straniNa vrh strani

Madžarska je s pridružitvijo k Evropski listini o regionalnih ali manjšinskih jezikih prevzela obveznost, v skladu s katero lahko v zvezi s hrvaščino, nemščino, romunščino, srbščino, slovaščino in slovenščino omogoči naslednje:

  • stranka, ki osebno nastopi pred sodiščem, lahko uporablja svoj regionalni ali manjšinski jezik, za kar ji ni treba plačati dodatnih stroškov,
  • s pomočjo tolmačev in prevajalcev se lahko predložijo listine in dokazi v regionalnem ali manjšinskem jeziku, če je potrebno,
  • pravne listine, sestavljene v državah pogodbenicah Listine, in listine, ki jih sestavijo stranke, se ne razglasijo za nične in neveljavne le, ker so sestavljene v regionalnem ali manjšinskem jeziku, in se lahko uporabijo zoper tretjo stranko, ki ne govori tega jezika.

Sodišče mora zagotoviti, da lahko vse stranke in druge osebe, ki sodelujejo v postopku, uveljavljajo pravico do uporabe svojega jezika, tako da jim da na voljo tolmača ali prevajalca. Zato mora sodišče za ustno zaslišanje stranke, izvedenca in priče (Zakon o zakoniku o civilnem postopku, členi 113, 167, 177) zagotoviti tolmača, ki pomaga v postopku na podlagi člena 184(1) Zakona o zakoniku o civilnem postopku. Sodišče zagotovi prevajalca za overjen prevod vlog (zahtevek) v jeziku, ki ni madžarščina. Določbe iz zakona o izvedencih je treba smiselno uporabljati za tolmača in prevajalca. 

Overjen prevod v madžarščino je treba priložiti zahtevku, predloženem v jeziku, ki ni zajet v mednarodnih sporazumih. 

Zahtevek je običajno treba poslati po pošti ali ga predložiti osebno (med uradnimi urami v uradni pisarni ali kadar koli med delovnim časom v nabiralnik pri vhodu sodišča) v pisni obliki pri sodišču, pri katerem poteka postopek; vendar se lahko zahtevek ali drug tožbeni zahtevek stranke, ki je ne zastopa odvetnik, predloži ustno, to pa je treba evidentirati v uradni listini pri lokalnem sodišču ali okrožnem sodišču glede na to, katero je pristojno v zadevi. V tem primeru sodnik, sodni uradnik ali sodnik pripravnik v imenu sodišča zagotovi strankam potrebne informacije in jih na kraju samem pozove, naj odpravijo pomanjkljivosti. Potem se za zahtevek, evidentiran v uradni listini, uporabljajo zakoni, ki urejajo zahtevke, predložene v pisni obliki.

Na vrh straniNa vrh strani

Stranka za zdaj ne more vložiti zahtevka pri sodišču po telefaksu ali elektronski pošti.

9. Ali obstajajo posebni obrazci za vložitev tožb? Če ne, kako se pripravi tožbeni zahtevek? Ali mora zahtevek nujno vsebovati določene elemente?

Posebni obrazci za vložitev tožb ne obstajajo. 

Vendar se lahko v primerih, v katerih zahtevek za plačilo ne presega 200 000 HUF, izda le plačilni nalog. V tem primeru se lahko vloži le poseben obrazec za ta namen. 

Tožba se lahko začne le z vložitvijo zahtevka. Zahtevek je glavni način sodnega varstva subjektivnih pravic v civilnem postopku. Zahtevek je pisna vloga, v kateri je navedena zahteva, ki jo tožnik predloži sodišču. Minimalne zahteve v zvezi z njim so navedene v členu 121 Zakona o zakoniku o civilnem postopku. V zahtevku mora biti vedno točno navedeno:

  1. sodišče, pri katerem se zahteva začetek postopka;
  2. ime, stalni naslov in opis strank ter njihovih zastopnikov;
  3. pravica, ki se uveljavlja, skupaj z dejstvi in dokazi, na katerih temelji zahtevek;
  4. podatki, na podlagi katerih se lahko določi pristojnost sodišča;
  5. zahtevek (tožbeni zahtevek) glede odločitve sodišča;
  6. ali sta stranki poskušali rešiti spor z mediacijo.

Zahtevek lahko zato vključuje več podatkov, kot jih zahtevajo določbe, vendar ne manj. Obstaja tudi nekaj dodatnih zahtev, ki se lahko uporabljajo za posamezne vrste zadev (npr. lastniška listina).

10. Ali je treba plačati sodne stroške? Če da, kdaj? Ali je treba plačati odvetnika že ob sestavi zahtevka?

Sodne stroške je treba plačati v civilnem postopku. Znesek sodnih stroškov v posameznem postopku je določen v poglavju VI Zakona XCIII o dajatvah iz leta 1990. Sodne stroške v civilnem postopku je treba plačati ob predložitvi tožbenega zahtevka, zato jih je treba plačati ob vložitvi zahtevka. Če stranka ne plača sodnih stroškov ob vložitvi zahtevka ali plača manj, kot določa zakon, jo sodišče po vložitvi zahtevka pozove, naj plača preostale sodne stroške, in navede, da bo zahtevek zavržen, če ne bodo plačani vsi sodni stroški.

Na vrh straniNa vrh strani

Vse navedene informacije ne veljajo za zadeve, v katerih je stranka oproščena plačila sodnih stroškov ali je upravičena do registracije sodnih stroškov.

Oprostitev plačila sodnih stroškov pomeni, da je oseba, ki mora plačati sodne stroške, oproščena plačila, ali je povezana s pravnim subjektom, na katerega se navezujejo takšni stroški. Osebna oprostitev plačila sodnih stroškov pomeni, da je stranka oproščena plačila, predplačila in kritja teh stroškov. Zakon o dajatvah določa pravne subjekte, ki so upravičeni do popolne oprostitve plačila stroškov. Nekateri od njih so: država, občine, proračunski organi, nevladne organizacije, javni organi in javne gospodarske družbe, cerkve, cerkvena združenja itd.

Pri oprostitvi plačila materialnih stroškov sta stranki, ki sta lahko fizični ali pravni osebi, oproščeni plačila sodnih stroškov ne glede na njun dohodek ali finančni položaj in ne glede na dobrovernost ali slabovernost, povezano s pravnim sporom, ali rezultat spora. Čeprav ne obstaja mednarodni sporazum ali vzajemnost, je do takšne vrste oprostitve plačila stroškov upravičena tudi tuja oseba. Na podlagi sedanje ureditve je oprostitev plačila materialnih stroškov možna v naslednjih primerih:

  • zadeve, v katerih sodišče zavrne zahtevek na lastno pobudo in pri tem ne izda poziva na obravnavo;
  • nasprotni zahtevki, ki se vložijo v zadevi razveze zakonske zveze;
  • zadeve, povezane z razglasitvijo osebe za mrtvo, ugotovitvijo sodišča, da je oseba pogrešana in je umrla ali da je oseba umrla v vojni ali zaradi naravne nesreče itd.

Pravica do registracije sodnih stroškov je ugodnost nižje stopnje. Stranka ali oseba, ki sodeluje v postopku, je oproščena le predplačila ali plačila stroškov, stranka ali oseba, za katero sodišče odloči, da mora plačati sodne stroške, pa mora te stroške plačati na koncu postopka.

Na vrh straniNa vrh strani

Oprostitev plačila stroškov vključuje tudi oprostitev plačila sodnih stroškov, odobri pa se lahko stranki, ki zaradi svojega dohodka ali finančnega položaja ne more plačati stroškov postopka. Stranka, ki je oproščena plačila stroškov, je oproščena tudi plačila sodnih stroškov.

Honorar odvetnika in datum plačila honorarja sta odvisna od dogovora med stranko in odvetnikom.

11. Ali lahko uveljavljam brezplačno pravno pomoč/oprostitev plačila stroškov?

Glejte pravno pomoč.

NADALJNJE SPREMLJANJE

12. Od katerega trenutka dalje se moja tožba uradno šteje za vloženo? Ali mi bodo pristojni organi izdali potrdilo, da je bila moja tožba pravilno vložena?

Tožba se uradno šteje za vloženo, kadar jo prejme sodna pisarna. Sodišče ne obvesti strank o začetku postopka. Po prejemu zahtevka sodišče pregleda, ali zahtevek vsebuje vse z zakonom določene obvezne elemente. Če gre za stranko, ki ima pravnega zastopnika, in če zahtevek ne vsebuje vseh obveznih elementov, če ni priloženo pooblastilo pravnega zastopnika ali če stranka ni plačala stroškov postopka, mora sodišče zahtevek zavreči in ne izda poziva na obravnavo. V drugih primerih, v katerih je zahtevek nepopoln, mora sodišče pozvati stranko, naj opravi pomanjkljivosti, če pa želi zagotoviti čim hitrejši postopek, sprejme začasne ukrepe (npr. pridobi listine pri drugih organih, sprejme predhodne ukrepe v zvezi z dokazi).

Sodišče po postopku za odpravo pomanjkljivosti ali po sprejetju začasnih ukrepov, vendar najpozneje 30 dni, potem ko sodišče prejme zahtevek, določi dan obravnave in strankam pošlje poziv na obravnavo. V primeru pisnega ali ustnega zahtevka vroči strankam tudi izvod uradne listine, v kateri je zahtevek evidentiran. Tako so stranke s pozivom na obravnavo obveščene o tožbi.

13. Ali bom podrobno seznanjen s časovnim potekom poznejših dogodkov (kot je dopusten čas za vstop v pravdo)?

Sodišče najpozneje 30 dni, potem ko prejme zahtevek, določi dan obravnave in strankam pošlje poziv na obravnavo. V primeru pisnega ali ustnega zahtevka vroči strankam tudi izvod uradne listine, v kateri je zahtevek evidentiran. Poleg vročitve zahtevka sodišče v skladu z Zakonom o zakoniku o civilnem postopku pozove toženca, naj do dneva obravnave in v vsakem primeru najpozneje na dan obravnave vloži pisni odgovor na tožbo. Stranka lahko prejme dodatne informacije na obravnavi, kar je odvisno od značilnosti posameznega postopka.

« Predložitev zadeve sodišču - Splošne informacije | Madžarska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 23-10-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo