Evropska komisija > EPM > Predložitev zadeve sodišču > Češka republika

Zadnja sprememba: 12-05-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Predložitev zadeve sodišču - Češka republika

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Ali je treba, da primer obravnava sodišče? 1.
2. Ali še nisem zamudil roka za vložitev tožbe pri sodišču? 2.
3. Ali sem prepričan, da je za moj primer pristojno sodišče v Češki republiki? 3.
4. Če da, katero sodišče v Češki republiki je pristojno glede na moje stalno prebivališče in stalno prebivališče druge stranke ali glede na druge vidike mojega primera? 4.
5. Katero sodišče je za to pristojno v tej državi članici glede na naravo mojega primera in sporno vsoto? 5.
6. Ali lahko sam vložim tožbo pri sodišču ali moram poiskati posrednika, na primer odvetnika, ki me bo zastopal? 6.
7. Kje vložim zahtevek: ali v vložišču ali v sodni pisarni ali v katerem drugem uradu? 7.
8. V katerem jeziku lahko vložim zahtevek? Ali lahko to storim ustno ali mora biti zahtevek v pisni obliki? Ali lahko zahtevek pošljem po telefaksu ali elektronski pošti? 8.
9. Ali obstajajo posebni obrazci za vložitev tožb oziroma, če ne, kako sprožim postopek? Ali obstajajo sestavine, ki jih mora spis nujno vsebovati? 9.
10. Ali bom moral plačati sodne stroške? 10.
11. Ali bom moral plačati stroške postopka? Če da, ali bom moral odvetnika plačati že od samega začetka? Ali lahko prosim za sredstva za plačilo stroškov postopka? 11.
12. Od katerega trenutka se moja tožba šteje za uradno vloženo? Ali mi bodo pristojni organi izdali potrdilo, da je bila moja tožba pravilno vložena? 12.
13. Ali bom podrobno seznanjen s časovnim zaporedjem poznejših dogodkov (kot je dopusten čas za nastop pred sodiščem)? 13.

 

OBSEG

1. Ali je treba, da primer obravnava sodišče?

Vsak ima pravico iskati sodno varstvo neke pravice, ki je bila ogrožena ali kršena. Vedno pa je smotrno poskusiti rešiti spor sporazumno. Lahko se uporabijo različne alternativne metode reševanja sporov. Na nekaterih področjih zasebnega prava država strankam v zasebnopravnem razmerju omogoča, da zaupajo reševanje pravnega spora zasebnemu telesu. V Češki republiki so pravila o arbitraži določena v Zakonu št. 216/1994. Zakon o mediaciji v nekazenskih zadevah pa je še v pripravi. Končni rezultat arbitraže je arbitražna odločba, ki je zavezujoča za obe stranki v sporu in ima obliko izvršljive pravice. Za več podrobnosti glej „Alternativne rešitve sporov - Češka republika“.

Ko ste se obrnili na sodišče, je še vedno mogoče, da prosite sodišče, da poskusi s spravo, če seveda to dovoli narava primera (oddelki 67 do 69 in oddelek 99 Zakona o pravdnem postopku). Sprejeta sodna poravnava ima enake pravne učinke kot pravnomočna sodba. Hkrati pa podeljuje pravico, ki jo je mogoče uveljaviti s sodnimi sredstvi. Za sprejeto sodno poravnavo velja načelo ne bis in idem.

2. Ali še nisem zamudil roka za vložitev tožbe pri sodišču?

Zastaralni rok je odvisen od posameznega primera, zato je bolje, da pravočasno poiščete nasvet pravnega svetovalca. Tožbeni zahtevek je treba vložiti pri pristojnem sodišču pred iztekom zastaralnega roka (zahtevek je treba vložiti pri sodišču v določenem roku).

Na vrh straniNa vrh strani

Čeprav se je zastaralni rok, določen v zakonu, iztekel, pa obveznost dolžnika ni ugasnila, temveč je oslabela. To pomeni, da je ni mogoče uveljaviti, če dolžnik trdi, da je zastaralni rok potekel. Splošne določbe glede zastaralnih rokov so v oddelkih 100 do 114 Zakona št. 40/1964 (Civilni zakonik). Zastaralni rok za gospodarske obveznosti je določen v oddelkih 387 do 408 Zakona št. 513/1991 (Trgovinski zakonik). Splošni zastaralni rok je tri leta in začne teči z dnem, ko bi bila pravica lahko prvič uveljavljena. Pri gospodarskih obveznostih je splošni zastaralni rok štiri leta. Trajanje posebnih zastaralnih rokov je odvisno od narave pravic, ki se uveljavljajo.

Glej tudi „Procesni roki - Češka republika“.

3. Ali sem prepričan, da je za moj primer pristojno sodišče v Češki republiki?

Glej „Pristojnost sodišč“.

4. Če da, katero sodišče v Češki republiki je pristojno glede na moje stalno prebivališče in stalno prebivališče druge stranke ali glede na druge vidike mojega primera?

Pristojnost sodišča je opredeljena v pravilih o krajevni, stvarni in funkcionalni pristojnosti. Stvarna pristojnost določa pristojnost različnih vrst sodišč za to, katero sodišče odloča o primeru na prvi stopnji. V civilnih postopkih stvarna pristojnost pomeni, da so za postopke na prvi stopnji pristojna okrožna sodišča. Krajevna pristojnost določa pristojnost sodišč iste vrste oziroma z drugimi besedami, katero sodišče prve stopnje bo obravnavalo in odločalo o nekem primeru. Sodišče, ki je krajevno pristojno, je redno (domače) sodišče stranke, proti kateri je vložena tožba (toženec), razen kadar zakon ne določa drugače.

Na vrh straniNa vrh strani

Redno sodišče stranke v postopku se določi glede na to, ali je stranka fizična oseba (oziroma natančneje, fizična oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost) ali pravna oseba (posebni predpisi določajo redno sodišče za državo, občine in lokalne oblasti). Na splošno je redno sodišče za fizično osebo okrožno sodišče okrožja, v katerem ima fizična oseba stalno prebivališče, če ta oseba nima stalnega prebivališča, pa sodišče okrožja, v katerem ima začasno prebivališče. Če fizična oseba biva na več različnih naslovih, redno sodišče vključuje vsa okrožna sodišča okrožij, v katerih ta oseba biva z namenom stalnega prebivališča. Pri pravni osebi je redno sodišče sodišče okrožja, v katerem je registrirani sedež pravne osebe. Če je na prvi stopnji za primer stvarno pristojno regionalno sodišče, je krajevno pristojno sodišče okrožja, v katerem je redno sodišče stranke. Funkcionalna pristojnost določa pristojnost različnih vrst sodišč, ki so bila pozneje pritegnjena k obravnavi istega primera, v katerem so bile vložena redna in izredna pravna sredstva (z drugimi besedami, določa, katero sodišče odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih).

5. Katero sodišče je za to pristojno v tej državi članici glede na naravo mojega primera in sporno vsoto?

Kot je navedeno zgoraj (glej vprašanje 4), določajo pravila stvarne pristojnosti, da so v civilnih postopkih načeloma na prvi stopnji pristojna okrožna sodišča. Edini odklon od tega pravila je, da regionalna sodišča obravnavajo in odločajo o primerih iz oddelka 9(2) in (3) Zakona o pravdnem postopku. To še zlasti vključuje odločanje o primerih, katerih narava zahteva posebna strokovna znanja, ter primerih, ki so bolj zapleteni v smislu dejstev in prava (npr. varstvo posameznika, spori glede avtorskih pravic in pravni predpisi o varovanju osebnih podatkov v informacijskih sistemih). Poleg tega regionalna sodišča na prvi stopnji odločajo o gospodarskih primerih iz oddelka 9(3) Zakona o pravdnem postopku, obravnava in odločanje v drugih gospodarskih primerih, ki niso zajeti v tem oddelku, pa teče pred okrožnimi sodišči.

Na vrh straniNa vrh strani

6. Ali lahko sam vložim tožbo pri sodišču ali moram poiskati posrednika, na primer odvetnika, ki me bo zastopal?

V Češki republiki v civilnih postopkih ni splošno obvezno, da vas zastopa odvetnik.

Kdor je procesno sposoben, tj. kdor ima pravno in poslovno sposobnost (oddelki 8 do 10 Civilnega zakonika), lahko sodeluje v pravnih postopkih in se sam zastopa pred sodiščem. Fizična oseba pridobi polno procesno sposobnost s polnoletnostjo, tj. ko dopolni osemnajst let. Pred to starostjo lahko oseba postane polnoletna samo s poroko. Stranko, ki nima polne procesne sposobnosti, je treba v postopku zastopati. Oseba nima procesne sposobnosti, če je sodišče omejilo njeno poslovno sposobnost ali če ji jo je odvzelo.

Kadar fizične osebe niso poslovno sposobne, v njihovem imenu nastopa zastopnik. Stranko v postopku lahko zastopa:

  1. zakoniti zastopnik (oddelek 22 Zakona o pravdnem postopku);
  2. oseba, ki jo je stranka pooblastila za zastopanje (oddelki 24 do 28a Zakona o pravdnem postopku);
  3. zastopnik, ki ga je z odredbo imenovalo sodišče (oddelki 29 do 31 Zakona o pravdnem postopku). Pooblastilo za zastopanje se podeli, kadar tako zahteva zakon ali prek sklepa državnega telesa (zakonito zastopanje) oziroma na podlagi dogovora o pooblastilu za zastopanje. Kdor sodeluje v postopku kot zastopnik ene izmed strank v postopku, mora dokazati, da ima pooblastilo za zastopanje.

7. Kje vložim zahtevek: ali v vložišču ali v sodni pisarni ali v katerem drugem uradu?

Tožbeni zahtevek (zahtevek za začetek postopka) je treba vložiti pri sodišču, ki je stvarno, krajevno in funkcionalno pristojno. Naslovi čeških sodišč so na voljo na spletni strani Ministrstva za pravosodje Češke republike: http://portal.justice.cz/uvod/Justice.aspx?id=soud ceština - English.

Na vrh straniNa vrh strani

8. V katerem jeziku lahko vložim zahtevek? Ali lahko to storim ustno ali mora biti zahtevek v pisni obliki? Ali lahko zahtevek pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Stranke v postopku so v enakovrednem položaju in so upravičene do nastopanja pred sodiščem v svojem maternem jeziku (oddelek 18 Zakona o pravdnem postopku). Tožbeni zahtevek (zahtevek za začetek postopka) se lahko vloži v maternem jeziku tožnika. Če želite pospešiti obravnavo tožbenega zahtevka, pa je priporočljivo, da so listinam, naslovljenim na sodišče, priloženi prevodi v češki jezik.

Zahtevek za začetek postopka se lahko vloži pisno, ustno (na zapisnik) v vložišču sodišča, v elektronski obliki, s telegramom ali po telefaksu. Ustno se lahko vloži zahtevek za postopke glede dovoljenja za sklenitev zakonske zveze, postopke ugotavljanja očetovstva, postopke ugotavljanja, ali je za posvojitev otroka potrebna privolitev njegovih staršev, postopke posvojitve, postopke, ki se lahko začnejo tudi brez zahtevka, in v primeru zahtevkov za izvršitev odločbe, izdane v takih postopkih. Vsako okrožno sodišče mora sestaviti sodni zaznamek o vsakem takem zahtevku in ga nemudoma poslati pristojnemu sodišču. Tak zahtevek ima iste pravne učinke, kot če bi bil vložen neposredno pri pristojnem sodišču. Zahtevku, vloženemu v elektronski obliki, s telegramom ali po telefaksu, mora najpozneje v treh dneh slediti izvirna listina ali enaka kopija v pisni obliki. To ne velja za zahtevke, vložene v elektronski obliki in podpisane z naprednim digitalnim podpisom, ki ga spremlja priznano kvalificirano potrdilo (v skladu z Zakonom št. 227/2000).

Na vrh straniNa vrh strani

9. Ali obstajajo posebni obrazci za vložitev tožb oziroma, če ne, kako sprožim postopek? Ali obstajajo sestavine, ki jih mora spis nujno vsebovati?

Ni predpisanih obrazcev za vložitev tožbenega zahtevka (zahtevka za začetek postopka). Tožbeni zahtevek mora vsebovati splošne in posebne sestavine.

Splošne sestavine vključujejo opredelitev sodišča, na katerega je zahtevek naslovljen, in ime osebe, ki ga je vložila. Poleg tega mora biti iz zahtevka razvidno, kakšna vrsta poprave krivic se zahteva (kaj zahtevek zadeva), opremljen pa mora biti s podpisom in datumom. Posebne sestavine zahtevka obsegajo imena, priimke in naslove strank v postopku (pri pravni osebi tudi poslovno ime in registrirani sedež); če se stranke v postopku ne bodo zastopale same, mora zahtevek vsebovati tudi podatke o njihovih zastopnikih; opis ključnih dejstev in predstavitev dokazov. Tožbeni zahtevek mora jasno povedati, kaj želi tožnik z njim doseči. Če se zahtevek nanaša na gospodarske zadeve, mora biti navedena identifikacijska številka pravne osebe in fizične osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost, na katero se zahtevek nanaša.

Če zahtevek ne vsebuje predpisanih sestavin ali je nerazumljiv oziroma nejasen, sodišče pozove stranko, da odpravi pomanjkljivosti v predpisanem roku. Če stranka tega ne naredi, sodišče začasno prekine postopek.

Treba je predložiti zahtevano število izvodov zahtevka, tako da dobi sodišče en izvod in vsaka stranka prav tako en izvod, če je to potrebno.

10. Ali bom moral plačati sodne stroške?

V Češki republiki se za sodne postopke zaračunajo sodne takse, predvsem za ukrepe, določene na seznamu taks, ter za ukrepe, ki jih izvajata sodišče in sodna uprava. Višina teh taks je določena v Zakonu št. 549/1991 o sodnih taksah. Sodne takse so določene kot pavšalni znesek ali kot odstotek zneska, ki je predmet postopka.

Na vrh straniNa vrh strani

Številni primeri (predvsem nepravdni primeri) so izvzeti iz plačila stroškov. Ti „primeri, izvzeti glede na predmet primera“, vključujejo zlasti zadeve glede skrbništva, posvojitve, skrbi za mladoletne otroke, vzajemne dolžnosti preživljanja staršev in otrok itd. Za te postopke se ne zaračunavajo stroški.

Plačila stroškov so osebno oproščeni vlagatelji v naslednjih postopkih: za določanje višine preživnine, odškodnine zaradi oškodovanja zdravja, ki izhaja iz nezgode pri delu ali poklicne bolezni itd. Kadar je vlagatelj tožbenega zahtevka osebno oproščen plačila sodnih stroškov, nastalih v postopku, in če sodišče presodi v njegovo korist, stroške nosi toženec.

Poleg tega se lahko dovolijo posamezne izjeme na podlagi strankinega premoženja in sredstev za preživljanje. Kadar je vlagatelj tožbenega zahtevka v materialni stiski, ki izhaja iz dolgotrajne nezaposlenosti, težke bolezni itd., lahko zaprosi sodišče za polno ali delno oprostitev plačila stroškov. Prošnja naj bo priložena samemu zahtevku. Ko sodišče odloča o oprostitvi plačila sodnih taks, upošteva premoženje in finančno stanje ter socialne okoliščine vlagatelja zahtevka, znesek sodnih taks, ki ga je treba plačati, naravo vloženega tožbenega zahtevka itd. Vendar pa se oprostitve ne sme odobriti pri tožbah glede nadlegovanja, zahtevkih, ki nimajo možnosti za uspeh, ali zahtevkih za sodno varstvo pravic. Glej tudi „Pravna pomoč - Češka republika“.

Sodno takso je treba plačati ob vložitvi zahtevka za začetek postopka. Kadar ni plačana ob vložitvi zahtevka, sodišče stranko pozove, da plača stroške, in jo obvesti, da bo postopek, če taksa ne bo plačana v predpisanem roku, začasno prekinjen.

Na vrh straniNa vrh strani

11. Ali bom moral plačati stroške postopka? Če da, ali bom moral odvetnika plačati že od samega začetka? Ali lahko prosim za sredstva za plačilo stroškov postopka?

Glej „Pravna pomoč - Češka republika“.

12. Od katerega trenutka se moja tožba šteje za uradno vloženo? Ali mi bodo pristojni organi izdali potrdilo, da je bila moja tožba pravilno vložena?

Za sodne postopke se šteje, da so se začeli z dnem, ko je sodišče prejelo zahtevek ali izdalo sklep o začetku postopka brez zahtevka. Ko sodišče prejme zahtevek, se postopek začne; sodišče ne pošlje posebnega potrdila, da se je postopek začel. Če je bil tožbeni zahtevek (zahtevek) osebno vložen pri vložišču sodišča, se lahko zahteva potrdilo o vložitvi v obliki kolka na izvodu zahtevka. Kadar je vloženi zahtevek pomanjkljiv, bo sodišče pozvalo stranke, naj ga popravijo. Kadar stranke tega ne naredijo v roku, ki ga je določilo sodišče, se postopek začasno prekine.

13. Ali bom podrobno seznanjen s časovnim zaporedjem poznejših dogodkov (kot je dopusten čas za nastop pred sodiščem)?

Za odločanje sodišča o pritožbah niso predpisani zakoniti roki. Ko se je postopek začel, sodišče nadaljuje obravnavo, tudi če niso bili vloženi dodatni zahtevki. Sodišče mora tožbeni zahtevek (zahtevek za začetek postopka) osebno vročiti drugim strankam v postopku. Med postopkom sodišče stranke obvesti o njihovih pravicah in dolžnostih. Če je treba opraviti neko procesno dejanje, sodišče določi rok, v katerem ga je treba opraviti. Stranke v postopku in njihovi zastopniki imajo pravico do vpogleda v sodni spis, razen v zapisnik glasovanja, ter si iz njega izpisovati in ga kopirati. Predsedujoči sodnik lahko pooblasti katero koli osebo, ki ima pravni interes v primeru ali druge trdne razloge, da dobi vpogled v spis in si iz njega izpisuje ali ga kopira, razen če ni to spis, katerega vsebina mora ostati tajna in zaupna na podlagi posebnih pravnih predpisov.

« Predložitev zadeve sodišču - Splošne informacije | Češka republika - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 12-05-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo