Evropska komisija > EPM > Predložitev zadeve sodišču > Belgija

Zadnja sprememba: 19-05-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Predložitev zadeve sodišču - Belgija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Izvirno jezikovno različico smo posodobili in preselili na evropski portal e-pravosodje.


Predstavljajte si, da ste v sporu s podjetjem, strokovnjakom, svojim delodajalcem, družinskim članom ali drugo osebo v vaši državi ali v tujini. Da bi rešili ta spor, se vprašajte naslednje:



 

KAZALO

1. Ali je res treba, da zadevo obravnava sodišče? 1.
2. Ali imam še dovolj časa za vložitev tožbe pri sodišču? 2.
3. Ali sem prepričan, da je za mojo zadevo pristojno sodišče v Belgiji? 3.
4. Če da, katero sodišče v Belgiji je za to pristojno, glede na moje stalno prebivališče in stalno prebivališče druge stranke ali glede na druge vidike moje zadeve? 4.
5. Katero sodišče je za to pristojno v tej državi članici, glede na naravo zadeve in sporno vsoto? 5.
6. Ali lahko sam vložim tožbo pri sodišču ali moram poiskati posrednika, kot je odvetnik, ki me bo zastopal? 6.
7. Kje vložim zahtevek: ali v vložišču ali v pisarni sodnega uradnika ali v kateri drugi administraciji? 7.
8. V katerem jeziku lahko vložim zahtevek? Ali lahko to storim ustno ali mora biti zahtevek v pisni obliki? Ali lahko zahtevek pošljem po telefaksu ali elektronski pošti? 8.
9. Ali obstajajo posebni obrazci za vložitev tožb? Če ne, kako sprožim postopek? Ali obstajajo sestavine, ki jih mora zahtevek nujno vsebovati? 9.
10. Ali bom moral poravnati sodne stroške? Če da, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačevati vse od vložitve zahtevka? 10.
11. Ali lahko zahtevam brezplačno pravno pomoč? (glej temo „Brezplačna pravna pomoč“) 11.
12. Od katerega trenutka se moja tožba šteje za uradno vloženo? Ali mi bodo pristojni organi izdali potrdilo, da je bila moja tožba pravilno vložena? 12.
13. Ali bom podrobno seznanjen s časovnim zaporedjem poznejših dogodkov (kot je dopusten čas za nastop pred sodiščem)? 13.

 

Predhodna vprašanja pred vložitvijo tožbe pri sodišču

1. Ali je res treba, da zadevo obravnava sodišče?

Morda bi bilo bolje uporabiti „alternativne postopke za reševanje sporov“. Glej to temo.

2. Ali imam še dovolj časa za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki za vložitev tožb pri sodišču se razlikujejo glede na zadevo. O teh rokih se lahko posvetujete s pravnim svetovalcem ali v informacijski pisarni za pravno svetovanje državljanom.

3. Ali sem prepričan, da je za mojo zadevo pristojno sodišče v Belgiji?

Glej temo „Pristojnost sodišč

4. Če da, katero sodišče v Belgiji je za to pristojno, glede na moje stalno prebivališče in stalno prebivališče druge stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej temo „Pristojnost sodišč - Belgija

5. Katero sodišče je za to pristojno v tej državi članici, glede na naravo zadeve in sporno vsoto?

Glej temo „Pristojnost sodišč - Belgija

Na vrh straniNa vrh strani

Postopek za vložitev tožbe pri sodišču

6. Ali lahko sam vložim tožbo pri sodišču ali moram poiskati posrednika, kot je odvetnik, ki me bo zastopal?

  • Praviloma morajo stranke nastopiti pred sodiščem osebno ali prek odvetnika, v skladu s členom 728(1) Sodnega zakonika, ki določa, da „morajo ob vložitvi zadeve in v nadaljevanju stranke nastopiti pred sodiščem osebno ali prek odvetnika“.
    Razen pri postopku pred pritožbenim sodiščem (Cour de cassation) (člena 478 in 1080 Sodnega zakonika) lahko stranke osebno nastopijo pred vsemi sodišči pravnega reda ter same predstavijo svoje sklepne ugotovitve in odgovore na tožbe. Kljub temu lahko sodnik to prepove, če presodi, da stranka zaradi razburjenja ali neizkušenosti ne bi mogla svoje zadeve zagovarjati z ustrezno dostojnostjo ali potrebno jasnostjo (člen 758 Sodnega zakonika).
    Če se stranka odloči, da tožbe pri sodišču ne bo vložila sama, se lahko obrne na odvetnika.
    Vendar pravna oseba, kot je gospodarska družba, lahko nastopi le osebno (to je s posredovanjem svojih pristojnih organov) ali prek odvetnika in ne more uveljavljati izjeme iz člena 728(2) Sodnega zakonika (glej spodaj).
  • Sodni zakonik določa, da stranko pred sodiščem praviloma zastopa odvetnik. V skladu s členom 440 Sodnega zakonika se posebne pravice, ki so povezane z izključno pravico do zastopanja, nanašajo na pravico do zagovarjanja, pravico do nastopanja pred sodiščem, do obrambe tretje osebe pred sodiščem. Člani odvetniške zbornice imajo prav tako izključno pravico do podpisovanja enostranskih zahtevkov, razen v primerih, določenih z zakonom (člen 1026(5) Sodnega zakonika).
    Vendar, kar zadeva postopek pred pritožbenim sodiščem, zakonodaja zahteva posredovanje odvetnika z nazivom uradni zagovornik pritožbenega sodišča (avocat à la Cour de cassation). To ne velja za civilno zadevo na kazenskem področju (člen 478 Sodnega zakonika).
  • Vendar zakonodaja predvideva nekatera odstopanja od načela iz člena 728 Sodnega zakonika, ki določa, da stranke nastopijo pred sodiščem osebno ali prek odvetnika ob vložitvi zadeve in v nadaljevanju (člen 728(2) in (3) Sodnega zakonika).
    Če se izrazimo natančneje, pravica do zastopanja stranke v postopku zajema tudi pravico do vložitve zadeve.
    Pred mirovnim sodnikom, gospodarskim sodiščem in delovnimi sodišči lahko stranko zastopa odvetnik, lahko pa tudi zakonski partner stranke, njeni starši ali zakončevi starši, ki imajo pisno pooblastilo, ki ga je posebej odobril sodnik (člen 728(2) Sodnega zakonika).
    Pred delovnimi sodišči (člen 728(3) Sodnega zakonika):
    • delavca (navadnega delavca ali uslužbenca) lahko zastopa predstavnik organizacije, ki zastopa delavce (predstavnik sindikata) in ima pisno pooblastilo. Predstavnik sindikata lahko v imenu delavca opravi vse predpisane postopke, nastopa pred sodiščem in prejema vsa obvestila, povezana s sodno preiskavo in sojenjem;
    • samozaposleno osebo lahko v sporih glede pravic in obveznosti, ki jih ima kot samozaposlena oseba ali invalidna oseba, prav tako zastopa predstavnik organizacije, ki zastopa samozaposlene osebe;
    • v sporih na podlagi zakonodaje z dne 7. avgusta 1974, ki uvaja pravico do najnujnejših sredstev za preživljanje (minimex), in v sporih na podlagi zakonodaje z dne 8. julija 1976 o javnih centrih za socialno pomoč (CPAS) lahko zainteresirana oseba med drugim prosi za pomoč predstavnika socialne organizacije, ki ščiti pravice skupine oseb, ki jih zadeva ta zakonodaja, ali prosi za zastopstvo s strani te osebe.

Razen zgoraj omenjenih izjem obstaja omejeno število drugih zakonskih izjem, zlasti glede ugrabitve otrok in skrbništva nad otroki.
Gre za zahtevke na podlagi:

Na vrh straniNa vrh strani

    • Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, ki si prizadeva za vračanje otrok, spoštovanje pravice do skrbništva ali do stikov v drugi državi članici, ali si prizadeva organizirati pravico do stikov, ter
    • Evropske konvencije z dne 20. maja 1980 o priznavanju in izvrševanju odločb v zvezi s skrbništvom nad otroki in ponovnim skrbništvom nad otroki.

V tej zadevi lahko tožnika zastopa državno tožilstvo (člen 1322d Sodnega zakonika), kadar se je tožeča stranka obrnila na centralno oblast.
Kadar je tako zahtevek izražen prek centralne oblasti, ki je določena na podlagi zgoraj omenjenih konvencij, državno tožilstvo zahtevek podpiše in predstavi predsedniku sodišča. V primeru navzkrižja interesov v glavni točki le-tega zahtevo podpiše in predstavi predsedniku sodišča odvetnik, ki ga določi centralna oblast.

  • Razen zgornjih splošnih razlogov je treba za določitev, ali se lahko zadeva vloži pri sodišču osebno ali mora stranko pri tem zastopati odvetnik, uvesti razlikovanje glede na način vložitve tožbe pri sodišču.
    Belgijska zakonodaja pozna več načinov vložitve tožbe pri sodišču. Pri sodišču se lahko tožba vloži s pozivom, s prostovoljnim nastopom pred sodiščem, zahtevkom inter partes ali enostranskim zahtevkom (glej spodaj). Z vložitvijo tožbe pri sodniku se sproži pravda ali sodni postopek za priznanje pravic. Načeloma gre za poziv sodnega izvršitelja.
    Praviloma postopek sproži pristojno sodišče z izročitvijo poziva, ki ga vroči sodni izvršitelj (člen 700 Sodnega zakonika). Prostovoljni nastop pred sodiščem, zahtevek inter partes in enostranski zahtevek so izjeme tega načina vložitve tožbe pri sodišču.
    Spodaj sta dve tabeli, ki določata osebo, ki vloži sodbo, in odvetniško zastopanje ali nezastopanje, glede na način, na katerega je obravnavana zadeva predložena.

    Oseba, ki vloži sodbo, glede na način, na katerega je obravnavana zadeva predložena:

Način vložitve tožbe

Oseba, ki vloži tožbo

Poziv (členi 727 do 730 Sodnega zakonika)Tožeča stranka (ali njen odvetnik) zahteva od sodnega izvršitelja, da vroči poziv.
Prostovoljni nastop pred sodiščem (člen 706 Sodnega zakonika)Stranke v sporu (ali njihovi odvetniki) nastopijo pred sodnikom.
Zahtevek inter partes (členi 1034a do 1034e Sodnega zakonika)Tožeča stranka (ali njen odvetnik) sama sproži postopek.
Enostranski zahtevek (členi 1025 do 1034 Sodnega zakonika)Tožeča stranka (ali njen odvetnik).


Odvetniško zastopanje ali nezastopanje glede na način, na katerega je obravnavana tožba vložena:

Način vložitve tožbe

Odvetniško zastopanje

Poziv

Prostovoljni nastop pred sodiščem

Zastopanje dovoljeno, a ne obvezno.

Zahtevek inter partes

Enostranski zahtevekObvezno zastopanje po skupni zakonodaji za podpis zahtevka (1) in, razen izjem, ki so posebno za to določene z zakonodajo, zahtevek lahko zastopa le odvetnik (člen 1027(1) Sodnega zakonika).

[1] Namen te pravne zahteve je, da prepreči nepremišljene in žaljive tožbe. Pri nadaljevanju postopka lahko tožečo stranko zastopa in/ali ji pomaga odvetnik, lahko pa se tudi odloči, da se bo branila sama.

  • Kar zadeva zajeto vsebino glede načina vložitve obravnavane tožbe:

Poziv je običajen način vložitve tožbe pri sodišču na podlagi skupne zakonodaje, ne glede na vsebino.

Na vrh straniNa vrh strani

Zahtevek inter partes (členi 1034a do 1034e Sodnega zakonika) je lahko uporabljen v določenem številu primerov, ki so določeni z zakonodajo. Glavne določbe, ki določajo sprožitev postopka z zahtevkom inter partes, so člena 704, 813, člen 1056(2), členi 1193a, 1320, 1344a, 1371a in člen 1454(2) Sodnega zakonika ter členi 228, 331, 331a, 340f, 487b Civilnega zakonika.

Te določbe se nanašajo zlasti na:

    • prostovoljno zastopanje;
    • nekatere prodaje nepremičnin;
    • preživnine (zahteve za dodelitev, povišanje, znižanje ali ukinitev preživnine);
    • zahteve v zvezi z najemom predmetov;
    • oceno stroškov zaplembe.

Zahtevki morajo biti pisni in predloženi ali s priporočeno pošto poslani tajništvu sodišča. Sodni uradnik pozove stranke na obravnavo, ki jo določi sodnik. Enostranski zahtevek (členi 1025 do 1034 Sodnega zakonika) se lahko uporabi le v primerih, ki so posebno določeni z zakonodajo. Določen je zlasti s členi 584, 585, 588, 594, 606, 708, 1149, 1168, 1177, 1186 do 1189, 1192, 1195 Sodnega zakonika. Uporabi se tudi takrat, ko postopek inter partes ne more biti izveden zaradi odsotnosti nasprotne stranke.

Enostranski zahtevek je tako večinoma uporabljen za enostranske postopke, na primer v primeru skrajne nujnosti.

Če je zadeva predložena prek enostranskega zahtevka, mora le-ta vsebovati podpis odvetnika, drugače je neveljaven, razen če ni drugače določeno z zakonodajo.

Praviloma se torej odvetniško zastopanje zahteva pri predložitvi zahteve z enostranskim zahtevkom.

Na vrh straniNa vrh strani

Prostovoljni nastop pred sodiščem – stranke lahko prostovoljno nastopijo, če zadeva spora spada na področje pristojnosti:

    • sodišča prve stopnje;
    • delovnega sodišča;
    • gospodarskega sodišča;
    • mirovnega sodnika ali
    • policijskega (kazenskega) sodišča za civilne zadeve.

Pri prostovoljnem nastopu pred sodiščem stranke, ki zahtevajo sojenje, same podpišejo izjavo na dnu zapisnika, ki ga sestavi sodnik.

Ta način vložitve tožbe pri pristojnem sodniku je dovoljen za vse sporne zadeve ter omogoča zmanjšanje stroškov in prihranek časa.

7. Kje vložim zahtevek: ali v vložišču ali v pisarni sodnega uradnika ali v kateri drugi administraciji?

Oseba, ki želi vložiti tožbo pri sodišču, se lahko obrne na vložišče zadevnega sodišča ali na pisarno sodnega uradnika.

Kadar se sodni postopek začne s pozivom, sodni izvršitelj prevzame odgovornost za vročitev listine in prosi tajništvo sodišča za vpis v register sodnih zadev ob predložitvi izvirnika ali, kjer je primerno, kopije vročenega uradnega poziva (člen 718 Sodnega zakonika). Register (seznam), v katerega so vpisane vse zadeve, je shranjen v tajništvu sodišča. Za dosego veljavnosti mora biti vpis v register zadev opravljen najpozneje na dan pred zaslišanjem, za katerega je vročen uradni poziv. Splošni register zadev je javen (člen 719 Sodnega zakonika). To omogoča obtožencu, da se prepriča, ali je bila zadeva, za katero je izdan poziv, vpisana v splošni register zadev.

Na vrh straniNa vrh strani

V primeru prostovoljnega nastopa pred sodiščem stranke ali njihovi odvetniki predlagajo tajništvu sodišča, da zadevo vpiše v register zadev.

Tožeča stranka ali njen odvetnik zahtevek inter partes s priporočenim pismom vloži v tajništvu sodišča ali naslovi na sodnega uradnika, in to v toliko izvodih, kolikor je strank v obravnavi (člen 1034d Sodnega zakonika).

Enostranski zahtevek naslovi odvetnik v dveh izvodih na sodnika, ki je imenovan, da odloča o zadevi. Vložen je tudi tajništvu sodišča (člen 1027 Sodnega zakonika).

8. V katerem jeziku lahko vložim zahtevek? Ali lahko to storim ustno ali mora biti zahtevek v pisni obliki? Ali lahko zahtevek pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

  1. Uporabo jezikov ureja zakon z dne 15. junija 1935 o uporabi jezikov v sodnih zadevah (objavljen v Moniteur belge dne 22. 6. 1935). Ta zakon določa predpise, ki urejajo uporabo jezikov, zlasti pred civilnimi in gospodarskimi sodišči Kraljevine Belgije.
    Praviloma je jezik določen z geografskim položajem pristojnega sodišča. V skladu s členom 42 zakona obstajajo tri jezikovne regije, regija francoskega jezika, regija nizozemskega jezika in regija nemškega jezika. Obstaja tudi dvojezično mestno območje Bruslja (francoščina/nizozemščina), ki zajema naslednje občine: Anderlecht, Auderghem, Berchem-Sainte-Agathe, Bruselj, Etterbeek, Evere, Forest, Ganshoren, Ixelles, Jette-Saint-Pierre, Koekelberg, Molenbeek-Saint-Jean, Saint-Gilles, Saint-Josse-ten-Noode, Schaerbeek, Uccle, Watermael-Boitsfort, Woluwé-Saint-Lambert in Woluwé-Saint-Pierre.
    V nekaterih okoliščinah se lahko zadeva pošlje sodišču, kjer se pri postopku uporablja drug jezik. V nekaterih okoliščinah, praviloma ob sprožitvi postopka, se lahko tudi zamenja jezik postopka.
  2. Oblikovanje zahtevka: če se zahtevek sproži s pozivom, zahtevkom inter partes ali enostranskim zahtevkom, mora biti v pisni obliki in mora upoštevati določene oblikovne zahteve. Razen tega od vpisa zadeve v splošni register zadev sodišča sodni tajnik sestavlja dokumentacijo, imenovano „sodni spis“. Sodni spis je izročen sodniku, ki mu je bila zadeva predložena, in je, v primeru priziva na sodišče druge stopnje ali na pritožbeno sodišče, izročen tajništvu višjega sodišča.
  3. V tem trenutku vložitev zahtevka po telefaksu ali elektronski pošti ni mogoča.
    Ukrepi za izvajanje zakona z dne 20. oktobra 2000, ki uvajajo uporabo telekomunikacijskih sredstev in elektronskega podpisa v sodnem in izvensodnem postopku, ki je bil objavljen v Moniteur belge 22. decembra 2000, še niso bili sprejeti.

9. Ali obstajajo posebni obrazci za vložitev tožb? Če ne, kako sprožim postopek? Ali obstajajo sestavine, ki jih mora zahtevek nujno vsebovati?

  1. S pravnega stališča ne obstajajo vnaprej natisnjeni obrazci za vložitev tožbe pri sodišču. Kljub temu mora zahtevek vsebovati nekatere podatke, drugače ni veljaven.
  2. Poziv, zahtevek inter partes in enostranski zahtevek morajo izpolnjevati pravne zahteve, ki so določene z določbami Sodnega zakonika, drugače niso veljavni. Podatki, ki morajo biti obvezno vključeni v zahtevek, se večinoma nanašajo na osebne podatke zadevnih strank, predmet zahtevka, navedbo pristojnega sodnika in datum zaslišanja.

Tako poziv med drugim vsebuje (člena 43 in 702 Sodnega zakonika):

Na vrh straniNa vrh strani

    • podpis sodnega izvršitelja, ki je izročil listino;
    • priimek, ime in stalno bivališče vlagatelja;
    • priimek, ime in stalno bivališče ali, če tega ni, začasno prebivališče;
    • predmet in kratek povzetek zahtevka;
    • navedbo sodnika, ki mu je bila zadeva predložena;
    • navedbo dneva, meseca in leta ter kraja vročitve ter
    • navedbo kraja, dneva in ure obravnave.

Zahtevek inter partes vsebuje (člen 1034b Sodnega zakonika):

    • navedbo dneva, meseca in leta;
    • priimek, ime, poklic, stalno bivališče tožnika ter, če je mogoče, njegovo zaposlitev in vpis v gospodarski ali obrtni register;
    • priimek, ime, stalno bivališče in, če je mogoče, zaposlitev osebe, ki je pozvana pred sodišče;
    • predmet in kratek povzetek zahtevka;
    • navedbo sodnika, ki mu je bila zadeva predložena;
    • podpis tožnika ali njegovega odvetnika.

Enostranski zahtevek vsebuje naslednje navedbe (člen 1026 Sodnega zakonika):

    • navedbo dneva, meseca in leta;
    • priimek, ime, poklic in stalno bivališče tožnika in, če je mogoče, priimke, imena, poklice in stalna bivališča ter zaposlitve njegovih pravnih zastopnikov;
    • predmet in kratek povzetek razlogov za zahtevek;
    • imenovanje sodnika, ki je z zadevo seznanjen;
    • razen če zakon ne določa drugače, podpis odvetnika stranke.

V primeru prostovoljnega nastopa pred sodišči prve stopnje (pred sodiščem prve stopnje, delovnim sodiščem, gospodarskim sodiščem, okrajnim sodiščem ali policijskim sodiščem za civilne zadeve) sodnik sestavi zapisnik, na dnu katerega je izjava strank, ki zahtevajo sodbo in ki jo podpišejo v skladu s členom 706 Sodnega zakonika.

Na vrh straniNa vrh strani

10. Ali bom moral poravnati sodne stroške? Če da, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačevati vse od vložitve zahtevka?

  1. Sodne takse je dejansko treba plačati. Pristojbine in sodni stroški za postopek vključujejo zlasti kolkovino, pisarniško pristojbino, vpisnino, stroške, honorarje in mezde za sodne listine, stroške za overjen prepis sodbe (člen 1018 Sodnega zakonika).
  2. Ob vložitvi tožbe pri sodišču je zadevna dajatev dajatev za vpis v register zadev, ki jo plača tožeča stranka vnaprej. Sodne takse vključujejo dajatev za vpis v register, dajatev za izdelavo besedila in dajatev za overitev prepisa sodbe. Vsaka pravnomočna sodba v skladu s členom 1017 Sodnega zakonika praviloma določi, celo uradno, plačilo stroškov in pristojbin stranki, ki je tožbo izgubila. Vendar lahko sodnik pridrži sodne stroške. V tem primeru le-te na predlog najbolj prizadevne stranke odpravi sodnik, ki je odločal v sporu.
  3. Honorarji in stroški odvetnika niso vključeni v pristojbine in sodne stroške. Le-ti izhajajo iz pogodbe med odvetnikom in njegovo stranko. Vsaka stranka tako plača stroške in honorarje svojega svetovalca.

11. Ali lahko zahtevam brezplačno pravno pomoč? (glej temo „Brezplačna pravna pomoč“)

nadaljevanje postopka

12. Od katerega trenutka se moja tožba šteje za uradno vloženo? Ali mi bodo pristojni organi izdali potrdilo, da je bila moja tožba pravilno vložena?

  1. Vložitev tožbe pri sodišču je dejansko opravljena z vpisom v register zadev, tudi v primeru prostovoljnega nastopa pred sodiščem.
  2. Natančneje, tožbe na zahtevo in tožbe po skrajšanem postopku so vpisane v posebne registre zadev, ki določajo dejansko vložitev tožbe pri sodniku. Tožnik ne prejme nobenega potrdila. Vendar lahko stranke pogledajo v splošni register zadev, da se prepričajo o dejanskem vpisu zadeve v register. Po vpisu v register zadev je glavna obveznost sodnika, da odloči o zadevi.

13. Ali bom podrobno seznanjen s časovnim zaporedjem poznejših dogodkov (kot je dopusten čas za nastop pred sodiščem)?

Običajno lahko podatke o poteku postopka zagotovi svetovalec stranke, če ga stranka ima. Podatki se lahko pridobijo tudi v tajništvu sodišča, ki mu je bila zadeva predložena. Razen tega so podatki in zlasti datum obravnave ter navedba sodnika, ki mu je bila zadeva predložena, vsebovani v pozivu.

Še zlasti podatki o uvodni obravnavi so sporočeni v prvi fazi. Tako v primeru:

  • poziva sodni izvršitelj obvesti tožečo stranko o datumu uvodne obravnave, ki je prva faza sodnega postopka;
  • zahtevka inter partes ali prostovoljnega nastopa pred sodiščem stranke obvesti sodni tajnik;
  • enostranske tožbe ni obravnave. Tožečo stranko lahko sodni tajnik vseeno pozove pred sodišče, če ji želi sodnik zastaviti vprašanja.

V drugi fazi se začne zbiranje gradiva za zadevo. Vsaka stranka ima za ta namen na voljo z zakonom določen rok (člen 747(1) Sodnega zakonika) za predložitev dokazov in ugotovitev (utemeljevanja in pisnega zagovora). V primeru neupoštevanja predvidenih rokov je v skladu s členom 747(2) Sodnega zakonika določen sistem sankcij.

Ko je gradivo za zadevo zbrano in je pripravljeno za zagovor pred sodiščem, stranke zahtevajo datum obravnave, na katerem se zagovarja zadeva. Določitev roka za zaslišanje je odvisna od količine dela sodišča in od razpoložljivega časa, ki se lahko nameni zadevi. Zaradi izrednih dogodkov pri postopku (strokovna mnenja, zaslišanja strank, prič ...), ki se lahko zgodijo v nekaterih primerih, je težko zagotovo določiti celotno trajanje postopka. Izredni dogodki pri postopku lahko dejansko povzročijo prekinitev, začasno ustavitev sodnega postopka ali celo umik zahtevka.

Po sklepnem govoru je obravnava zaključena in sodnik se o zadevi posvetuje. Sodnik mora praviloma v skladu s členom 770 Sodnega zakonika podati sodbo v mesecu od posveta.

Nadaljnje informacije

Navedene določbe in besedila na tej strani si lahko ogledate v njihovi posodobljeni različici pod rubriko „Prečiščena zakonodaja“ na spletni strani Javne zvezne službe JUSTICE Deutsch - français - Nederlands.

« Predložitev zadeve sodišču - Splošne informacije | Belgija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 19-05-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo