Evropska komisija > EPM > Stečaj > Švedska

Zadnja sprememba: 11-05-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Švedska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere so različne vrste in cilji insolvenčnih postopkov? 1.
2. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za začetek posamezne vrste insolvenčnega postopka? 2.
3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih? 3.
4. Kakšne so posledice začetka insolvenčnega postopka? 4.
5. Katera pravna pravila so določena za posamezne vrste upniških terjatev? 5.
6. Katera pravila veljajo za škodljiva dejanja? 6.
7. Kako se prijavijo in pod katerimi pogoji se priznajo prijavljene terjatve? 7.
8. Kako je urejen postopek prisilne poravnave in prestrukturiranja dolga? 8.
9. Kako sta urejena stečajni postopek in zaključek postopka? 9.

 

1. Katere so različne vrste in cilji insolvenčnih postopkov?

Insolventnost je v švedskem Zakonu o stečaju (1987:672) opredeljena kot nezmožnost ustrezno plačati dolgove, kadar takšna nezmožnost ni začasna. Osebe, ki so insolventne, lahko razglasijo stečaj (i konkurs) ne glede na to, ali so pravne ali fizične osebe.

Nadomestne rešitve pred dokončno insolventnostjo

Družbe in fizične osebe lahko z upniki sklenejo prostovoljne dogovore za zmanjšanje dolgov. Takšnih dogovorov zakon ne ureja izrecno, vendar se obravnavajo enako kot druge oblike sporazumov.

Družbe lahko zahtevajo prisilno poravnavo (rekonstruktion) v skladu z Zakonom o prisilni poravnavi (1996:764). Postopek prisilne poravnave se lahko uporablja le, če družba ne more plačati neplačanih zapadlih dolgov ali tega v bližnji prihodnosti ne bo mogla storiti. Obstajati morajo tudi utemeljeni razlogi, ki kažejo, da bo lahko dosežen namen prisilne poravnave. Dolžnik mora biti predlagatelj ali se mora strinjati s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave (glej vprašanje 8).

Pri stečaju in prisilni poravnavi se lahko z upniki sklene sporazum, v skladu s katerim se lahko poplača le del dolga. Takšen sporazum je lahko prostovoljen, vendar ga lahko odredi tudi sodišče, pri čemer je v tem primeru zavezujoč za vse upnike (javna poravnava).

Fizične osebe lahko zahtevajo prestrukturiranje dolga (skuldsanering) v skladu z Zakonom o prestrukturiranju dolga (2006:548). Pogoji za to so, da mora oseba imeti prebivališče na Švedskem, njeni dolgovi morajo biti tako veliki, da ni možno pričakovati, da jih bo lahko v bližnji prihodnosti poplačala, in prestrukturiranje dolga mora biti primerno (glej vprašanje 8).

Na vrh straniNa vrh strani

2. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za začetek posamezne vrste insolvenčnega postopka?

Dolžnik (fizična oseba ali družba), ki je insolventen, tj. dolžnik ne more ustrezno poplačati dolgov in ta nezmožnost ni začasna, lahko razglasi stečaj.

Predlog za začetek stečajnega postopka se vloži pri sodišču v kraju dolžnikovega prebivališča, če gre za družbo, pa v kraju dolžnikovega sedeža. Predlog lahko vloži dolžnik ali upnik. Sodišče odloči o stečaju in imenuje uradnega stečajnega upravitelja. Sklep o začetku stečajnega postopka je treba objaviti v uradnem listu (Post- och Inrikes Tidningar) in enem ali več časopisih, ki so na voljo na zadevnem območju.

3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih?

Sodišče

Stečaj je sodni postopek. Sodišče odloči, da se stečajni postopek začne ali konča. Sodišče mora sprejeti tudi nekatere odločitve med postopkom.

Stečajni upravitelj

Uradni stečajni upravitelj upravlja stečajno maso. Upoštevati mora skupne pravice upnikov in čim prej unovčiti stečajno maso. Stečajni upravitelj prevzame nadzor nad dolžnikovim premoženjem, proda premoženje in preostanek razdeli upnikom po zakonsko določenem prednostnem vrstnem redu.

Nadzorni urad

Nadzorni urad (Tillsynsmyndigheten), ki je del službe za izterjavo (Kronofogdemyndigheten), nadzoruje upravljanje sredstev.

Stečajni dolžnik

Stečajni dolžnik (direktorji v primeru gospodarske družbe) mora v skladu z zakonom sodelovati s stečajnim upraviteljem, sodišči in nadzornim uradom ter jim predložiti informacije. Stečajni dolžnik mora na sodišču priseči, da je njegovo poročilo o stanju sredstev in obveznosti pravilno. Po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka in pred prisego o stanju sredstev in obveznosti stečajni dolžnik ne sme zapustiti države brez dovoljenja sodišča.

Na vrh straniNa vrh strani

Upniki

Skupne pravice upnikov mora zavarovati uradni stečajni upravitelj. Glede pomembnih zadev lahko stečajni upravitelj predloži vprašanja upnikom s posebnim interesom in upniki so lahko pozvani, da pod prisego nastopijo pred sodiščem. Bolj podrobna pravila o pravicah upnikov v postopku so določena v Zakonu o stečaju (1987:672).

4. Kakšne so posledice začetka insolvenčnega postopka?

Celotno premoženje dolžnika je vključeno v stečajno maso, z njim pa je treba poplačati čim več dolgov. Vendar lahko fizična oseba, ki je razglasila stečaj, obdrži nekatere osebne stvari, ki jih v skladu s pravili o rubežu iz Zakonika o izterjavi dolga ni možno zarubiti.

Stečajni dolžnik ne more razpolagati s premoženjem v stečajni masi. Zato ne more sklepati dogovorov ali na primer prodati premoženja ali poplačati dolgov, ki so del stečajne mase. Po sprejetju sklepa o začetku stečajnega postopka premoženja v stečajni masi ni možno zarubiti, razen če je na premoženju ustanovljena zastavna pravica za zavarovanje posebne terjatve.

Člena 21 in 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000

Člena sta povezana z objavo odločb o začetku insolvenčnih postopkov in vpisom odločbe v javni register, v obeh primerih v drugi državi članici. Kadar je sprejeta odločba, da se glavni insolvenčni postopek izvede v drugi državi članici, in ima dolžnik poslovalnico na Švedskem, je treba o odločbi uradno obvestiti Urad za registracijo gospodarskih družb Švedske (Bolagsverket). Uradno obvestilo o odločbi je potrebno tudi v drugih primerih. Urad za registracijo gospodarskih družb objavi odločbo v uradnem listu.

Na vrh straniNa vrh strani

Urad za registracijo gospodarskih družb o tem uradno obvesti tudi javne registre iz člena 22. Na Švedskem je za obvezni vpis v register iz člena 22(2) odgovoren uradni stečajni upravitelj ali upravitelj prisilne poravnave.

5. Katera pravna pravila so določena za posamezne vrste upniških terjatev?

Pobot

Oseba, ki ima terjatev do dolžnika, jo lahko pobota s terjatvijo, ki jo ima dolžnik do nje, če so terjatve istovrstne (npr. če sta obe terjatvi denarni) in če je terjatev upnika nastala pred sklepom o začetku stečajnega postopka.

Prednostne terjatve (förmånsrätt)

Upniki s posebno prednostno terjatvijo so upravičeni do poplačila iz premoženja pred drugimi upniki. To na primer velja, kadar je na določenem premoženju ustanovljena zastavna pravica.

Upniki s splošno prednostno terjatvijo so upravičeni do poplačila pred drugimi upniki, ki imajo nižje prednostne terjatve, in upniki brez prednostnih terjatev. Pravica do katerega koli osnovnega sredstva družbe je na primer splošna prednostna terjatev. Vse terjatve, ki ne vključujejo prednostnih pravic, se pri razdelitvi premoženja obravnavajo enakovredno.

Pravice do katerega koli osnovnega sredstva

Pravica do katerega koli osnovnega sredstva družbe je jamstvo, ki se šteje za splošno prednostno terjatev. Vendar je omejena tako, da prednostna terjatev velja le za 55 % vrednosti premoženja, ki ostane po poplačilu upnikov z boljšimi terjatvami.

Pogodbe o zaposlitvi

Če delodajalec razglasi stečaj, pogodbe o zaposlitvi ne prenehajo veljati samodejno, ampak mora uradni stečajni upravitelj odločiti o odpovedi pogodb. Terjatev delavca glede izplačila plače ali drugega plačila ima določeno obdobje položaj splošne prednostne terjatve. Osnovno pravilo določa, da imajo terjatve, prijavljene v treh mesecih, preden je sodišče prejelo predlog za začetek stečajnega postopka, in v enem mesecu po sprejetju sklepa o začetku stečajnega postopka, položaj prednostnih terjatev. Poleg tega so terjatve glede plače ali drugega plačila, ki imajo položaj prednostne terjatve, do neke stopnje zajete z „jamstvom za plačo“, kar pomeni, da lahko delavec prejme nadomestilo od države, če v stečajni masi ni dovolj sredstev za poplačilo terjatev. Znesek jamstva za plačo je omejen; takšna jamstva se lahko izplačajo tudi pri prisilni poravnavi družbe.

Na vrh straniNa vrh strani

6. Katera pravila veljajo za škodljiva dejanja?

Po sprejetju sklepa o začetku stečajnega postopka dolžnik ne more več razpolagati s premoženjem v stečajni masi. Če dolžnik kljub temu prednostno obravnava enega od upnikov v škodo drugim, se mu lahko izreče sankcija. Na voljo je tudi več možnosti, v skladu s katerimi lahko uradni stečajni upravitelj razveljavi pravno dejanje, ki ga je dolžnik opravil pred sprejetjem sklepa o začetku stečajnega postopka, če je bilo to dejanje v škodo upnikom.

Če dolžnik prednostno obravnava enega od upnikov v škodo drugim, se lahko pravno dejanje dolžnika razveljavi, kadar je zaradi tega dejanja dolžnik postal insolventen in je privilegirani upnik vedel ali bi moral vedeti za to. Te določbe veljajo, če je bil pravni posel sklenjen v petih letih pred datumom vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Če pa je bilo plačilo izvršeno osebi, ki je v bližnjem razmerju z dolžnikom, na primer družinskemu članu, petletna omejitev ne velja.

V nekaterih okoliščinah se lahko plačilo dolga povrne, če je bilo izvršeno manj kot tri mesece pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. To velja, če je bilo plačilo izvršeno na neobičajen način (tj. nedenarno), pred zapadlostjo ali če je šlo za tako velik denarni znesek, da se je finančni položaj dolžnika bistveno poslabšal. Vendar to ne velja, če se plačilo lahko šteje za običajno. To pomeni, da plačil dolgov, potem ko zapadejo, običajno ni mogoče povrniti.

7. Kako se prijavijo in pod katerimi pogoji se priznajo prijavljene terjatve?

Upnik, ki je vložil predlog za začetek stečajnega postopka, bo pozvan na obravnavo za prisego pred sodiščem. Drugi upniki so pozvani z objavo sklepa o začetku stečajnega postopka. Dolžnik mora uradnega stečajnega upravitelja, sodišče in nadzorni organ uradno obvestiti, kdo so upniki.

Na vrh straniNa vrh strani

Če je ocenjeno, da premoženje zadošča za poplačilo upnikov, ki nimajo prednostne terjatve, se izvede postopek za dokaz dolga. Stečajni upravitelj vloži zahtevek za izvedbo postopka, sodišče pa o njem odloči. Sodišče odloči o trajanju postopka, in sicer mora trajati od štiri do deset tednov. Odločbo o izvedbi postopka za dokaz dolga je treba objaviti v uradnem listu in enem ali več časopisih, ki so na voljo na zadevnem območju. Upniki lahko potem pisno prijavijo svoje terjatve pri sodišču.

8. Kako je urejen postopek prisilne poravnave in prestrukturiranja dolga?

Prisilna poravnava družbe

Zoper družbe, ki lahko dolgoročno preživijo, vendar so v tako velikih finančnih težavah, da ne morejo poplačati svojih dolgov, ko zapadejo, se lahko uvede prisilna poravnava. Predlog vloži sama družba ali upnik. Sodišče odloči o prisilni poravnavi in imenuje upravitelja prisilne poravnave, ki mora proučiti, ali obstajajo pogoji za nadaljnje poslovanje in ali je možno skleniti finančni dogovor z upniki.

V skladu s postopkom prisilne poravnave dolžnik ohrani pravico do razpolaganja s svojim premoženjem. Vendar ne sme poplačati dolgov, prevzeti novih obveznosti ali prenesti lastništva na bistvenem premoženju brez soglasja upravitelja prisilne poravnave. Razdelitev upnikom med postopkom ni dovoljena. Poleg tega ni mogoče razglasiti stečaja dolžnika, razen če obstajajo posebni razlogi, ki kažejo, da so pravice upnika resno ogrožene. Postopek prisilne poravnave traja tri mesece in se lahko vsakič podaljša za tri mesece. Če pa postopek poravnave ni uspešno končan, postopek prisilne poravnave ne sme trajati dlje od enega leta.

Na vrh straniNa vrh strani

Če finančnega dogovora z upniki ni mogoče doseči prostovoljno, lahko sodišče odredi javno poravnavo, kar pomeni, da se dolgovi prisilno zmanjšajo. Upniki s prednostnimi terjatvami ne sodelujejo pri poravnalnih pogajanjih. Predlog poravnave, v skladu s katerim je upnikom dodeljenih najmanj 50 % zneska terjatve, je sprejet, če ga sprejme 60 % upnikov z glasovalno pravico (ki predstavljajo tudi najmanj 60 % zneska terjatve). Če je predlog poravnave manjši, je sprejet, če ga sprejme 75 % upnikov z glasovalno pravico (ki predstavljajo tudi najmanj 75 % zneska terjatve). Ko je poravnava potrjena, je zavezujoča za vse upnike, ki so bili upravičeni do sodelovanja pri poravnalnih pogajanjih.

Prestrukturiranje dolga

Fizična oseba, ki ima tako velike dolgove, da jih v bližnji prihodnosti ne bo mogla poplačati, lahko zahteva prestrukturiranje dolga. V skladu z dodatno zahtevo mora biti potrditev prestrukturiranja dolga primerna glede na osebni in finančni položaj dolžnika.

Prestrukturiranje dolga pomeni, da se vsi dolgovi, ki so vključeni v postopek, zmanjšajo ali v celoti odpravijo. Predlogi za začetek postopka prestrukturiranja dolga se vložijo pri službi za izterjavo. Vsem upnikom, na katere vpliva predlog o začetku postopka prestrukturiranja dolga, je treba omogočiti, da predložijo pripombe na predlog. Odločba o prestrukturiranju dolga vključuje delež dolga, ki ga mora dolžnik poplačati. Vključuje tudi načrt poplačila, ki običajno traja pet let.

V skladu z načrtom poplačila se mora dolžnik, katerega dolgovi so prestrukturirani, preživljati z zneskom eksistenčnega minimuma. Če dohodek dolžnika ne presega zneska eksistenčnega minimuma, mu ni treba plačati ničesar; to se zgodi v približno eni tretjini primerov.

9. Kako sta urejena stečajni postopek in zaključek postopka?

Pravila o unovčenju stečajne mase so določena v Zakonu o stečaju. Ko je premoženje prodano, je treba iztržek razdeliti. Če premoženje ob stečaju ne zadošča za stroške stečajnega postopka, sodišče postopek konča. Če premoženje ostane, se postopek konča, ko sodišče odloči o razdelitvi premoženja upnikom v skladu s prednostnim vrstnim redom iz Zakona o prednostnih terjatvah (1970:979).

Če je dolžnik družba ali druga pravna oseba in se stečajni postopek konča brez presežka, pravna oseba na koncu postopka preneha obstajati. Če ostane presežek, se izvedeta unovčenje in razdelitev upnikom.

« Stečaj - Splošne informacije | Švedska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 11-05-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo