Evropska komisija > EPM > Stečaj > Španija

Zadnja sprememba: 07-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Španija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. KATERE SO RAZLIČNE VRSTE STEČAJNIH POSTOPKOV IN KAKŠNI SO NJIHOVI CILJI? 1.
2. KAKŠNI SO POGOJI ZA UVEDBO STEČAJNEGA POSTOPKA? 2.
3. KAKŠNO VLOGO IMAJO UDELEŽENCI V STEČAJNEM POSTOPKU? 3.
4. KAKŠNI SO UČINKI UVEDBE POSTOPKA? 4.
5. KAKŠNA SO POSEBNA PRAVILA ZA DOLOČENE KATEGORIJE TERJATEV? 5.
6. KAKŠNA SO PRAVILA GLEDE NA ŠKODLJIVA DEJANJA? 6.
7. KAKŠNA SO PRAVILA O PRIJAVI, PRIZNANJU IN RAZVRŠČANJU TERJATEV? 7.
8. KAKŠNA SO PRAVILA O REORGANIZACIJI PODJETIJ? 8.
9. KAKŠNA SO PRAVILA O POSTOPKU LIKVIDACIJE? 9.
10. KAKŠNI SO POGOJI ZA ZAKLJUČITEV POSTOPKA? 10.

 

1. KATERE SO RAZLIČNE VRSTE STEČAJNIH POSTOPKOV IN KAKŠNI SO NJIHOVI CILJI?

Novi zakon o stečajnem postopku (22/2003 z dne 9. julija) določa en sam sodni postopek za reševanje stanja, nastalega zaradi nesolventnosti splošnega dolžnika, ki se imenuje zbor upnikov. Dolžnik je v stanju oziroma situaciji plačilne nesposobnosti, kadar ne more redno izpolnjevati svojih zapadlih obveznosti.

Zbor upnikov je edini postopek, ki ga je mogoče uporabiti za dolžnika posameznika in tudi za trgovca, ne glede na to, ali gre za fizično ali pravno osebo. Njegov poglavitni namen je izboljšati poravnavanje dolgov do upnikov, čeprav za doseganje tega cilja v zakonu o stečajnem postopku prevladujejo rešitve, ki omogočajo neprekinjeno delovanje podjetja in ohranitev delovnih mest.

Po razglasitvi stečaja se začne splošna faza postopka, v kateri je treba ugotoviti dolžnikovo premoženje in seznam ustrezno razvrščenih upnikov. Ko je potrjen popis premoženja in seznam upnikov, obstaja možnost izbire med dvema pravnima rešitvama:

  • dosego dogovora med dolžnikom in navadnimi upniki, katerega temeljni cilj je poravnava v višini največ 50 % in z rokom največ 5 let ali
  • likvidacija, pri čemer ima prednost prodaja podjetja ali proizvodnih enot, iztržek od prodaje podjetja pa se porabi za poplačilo terjatev po dogovorjenem vrstnem redu.

2. KAKŠNI SO POGOJI ZA UVEDBO STEČAJNEGA POSTOPKA?

Zakon kot subjektivno domnevo zahteva, da je dolžnik, bodisi fizična ali pravna oseba, pravna osebnost. Iz stečaja so izključeni samo subjekti in organizacije, ki so del državne javne uprave.

Na vrh straniNa vrh strani

Objektivna predpostavka oziroma ekonomske razmere, v katerih bi moral biti dolžnik, da bi lahko upnikom razglasil stečaj, je plačilna nesposobnost, ki se ne obravnava toliko kot stanje premoženjske neuravnoteženosti, temveč bolj kot nezmožnost rednega plačevanja zapadlih obveznosti.

Uvedbo stečaja lahko zahtevajo dolžnik, njegovi upniki ali družbeniki, ki osebno odgovarjajo za obveznosti dolžniškega podjetja. Kadar jo zahteva dolžnik, govorimo o prostovoljnem stečaju, kadar jo zahtevajo drugi upravičenci, pa o stečaju na zahtevo upnikov.

Dolžnik lahko zahteva, da se razglasi stečaj, ne samo, kadar zapade v stanje plačilne nesposobnosti, temveč tudi že prej, kadar je stečaj neizogiben. Vendar se ta pravica spremeni v dolžnikovo obveznost, kadar plačilna nesposobnost postane resničnost, pri čemer ima na voljo dva meseca za formalno oblikovanje svoje zahteve. K temu zahtevku je treba priložiti poročilo o premoženjskopravnem stanju, seznam premoženja, seznam upnikov in zaključne račune za zadnja tri leta, če je upnik gospodarski subjekt. Sodnik bo proučil predloženo dokumentacijo in bo, če ugotovi nezmožnost plačila ali njeno neizogibnost, na zboru upnikov razglasil stečaj dolžnika.

Kadar uvedbo stečaja zahtevajo upniki, bo sodnik najprej zaslišal dolžnika in mu tako dal možnost ugovora. Zaradi lažje potrditve plačilne nesposobnosti zakon našteva niz zunanjih okoliščin (povezanih z neplačilom določenih obveznosti ali obveznosti na splošno, kakor tudi zasego premoženja ali neuspešne izvršbe nad premoženjem), ki same po sebi kažejo stanje plačilne nesposobnosti. Dolžnik lahko ugovarja, ne samo zato, ker bi zanikal obstoj zunanjih dejavnikov, temveč tudi zato, ker dejansko ni v stanju plačilne nesposobnosti. Če dolžnik ne nasprotuje, sodnik razglasi stečaj nad dolžnikom; če dolžnik ugovarja, sodnik opravi zaslišanje zaradi izvedbe dokazov, šele nato pa se odloči.

Na vrh straniNa vrh strani

Španski zakon o stečajnem postopku, sprejet na podlagi Uredbe o stečajnem postopku 1346/00, daje pristojnost za obravnavo stečajev sodniku za gospodarsko pravo, na čigar območju ima dolžnik središče svojih interesov, za katero se, v primeru pravnih oseb, domneva, da je enako njegovemu uradnemu sedežu. Vendar je v ta namen sprememba sedeža družbe, opravljena v zadnjih šestih mesecih, neveljavna.

Če se zahteva stečaj dolžnika, ki ima središče svojih interesov v tujini, je zanj pristojen sodnik za gospodarsko pravo, na čigar območju je sedež dolžnika.

Na podlagi sklepa o uvedbi stečaja se pripravi splošna objava in opravi vpis v register. Poleg objave v uradnem listu se uvedba stečaja objavi v časopisu z največjo naklado na območju sedeža dolžnika. Prav tako se vpiše v matično knjigo in register družb ter v registre premoženja, v katerih so vpisane določene pravice dolžnika.

3. KAKŠNO VLOGO IMAJO UDELEŽENCI V STEČAJNEM POSTOPKU?

Sodnik je organ, ki vodi stečajni postopek. Pripada mu dolžnost uvedbe in zaključka postopka, spodbuja njegovo izvajanje, nadzoruje stečajnega upravitelja in rešuje vse spore, ki se lahko pojavijo v kateri koli fazi postopka.

Stečajni upravitelj ima kompleksno vlogo: ves čas deluje kot strokovni organ, ki obvešča sodnika in z njim sodeluje, prav tako ima vlogo pri zastopanju splošnih interesov vseh upnikov ter nadzoruje upravljanje in razpolaganje z dolžnikovim premoženjem.

Po razglasitvi stečaja morajo upniki prijaviti svoje terjatve v enem mesecu v obliki pisma, priloženega k listini, v kateri je zapisana njihova terjatev. Upniki lahko nastopajo osebno in sodelujejo v postopku, čeprav bi to formalno morali početi prek upravitelja, vendar pa omenjeno zastopanje prek upravitelja in pravna pomoč ne bosta potrebni za prijavo terjatev in za pomoč zboru upnikov, sklicanem za glasovanje o dogovoru.

Na vrh straniNa vrh strani

Zbor upnikov se skliče, kadar se po potrditvi popisa premoženja in seznama upnikov, predlaga, da se sprejme dogovor. Zbor upnikov sestavljajo vsi navadni upniki, za njegovo ustanovitev pa je potrebna sklepčnost ene polovice rednih obveznosti.

Dolžnik ima lastnega predstavnika v stečajnem postopku in je dolžan pomagati stečajnemu upravitelju, kadar ta to od njega zahteva.

4. KAKŠNI SO UČINKI UVEDBE POSTOPKA?

Od same razglasitve stečajnega postopka so prizadeti vse premoženje dolžnika ter njegove sedanje in prihodnje premoženjske pravice, razen premoženja in pravic, ki jih ni mogoče zaseči. Razglasitev stečaja se vpiše v registre premoženja, v katerih so vpisani to premoženje in pravice.

Zaradi zagotovitve celovitosti dolžnikovega premoženja se sodnik lahko odloči, da izključi dolžnika iz upravljanja in razpolaganja s tem premoženjem ter ga nadomesti s stečajnim upraviteljem, ali pa pusti, da dolžnik ohrani te funkcije pod nadzorstvom stečajnega upravitelja.

Gospodarska ali poklicna dejavnost dolžnika se nadaljuje, razen če sodnik ne odloči o njenem prenehanju, ker se je izkazala za katastrofalno.

Ko se sprejmejo kakršni koli omejitveni ukrepi glede temeljnih pravic dolžnika (npr. zaseg korespondence, vpis v register, hišni zapor ...), je treba utemeljiti, zakaj je določen ukrep nujno potreben za dosego nujnih ciljev, ukrepi pa se sprejmejo za čas, ki je neizogibno potreben.

Stečaj vpliva na vse terjatve, nastale pred razglasitvijo stečaja. Upniki morajo prijaviti svoje terjatve z namenom njihovega pripoznavanja in razvrščanja. Po razglasitvi stečaja se stečajne terjatve nehajo obrestovati, razen če za njih ni stvarnega jamstva.

Na vrh straniNa vrh strani

Vsaka sodna pritožba zaradi terjatev mora biti podana stečajnemu sodniku, pri čemer je izključen učinek arbitražne poravnave. Kljub temu ostanejo sodne pritožbe in prej začeti arbitražni postopki v veljavi do izreka sodbe ali arbitražne razsodbe, zaradi izvršitve katere se bo treba uporabiti stečaj.

Z razglasitvijo stečaja se ustavijo izvršbe na premoženju in pravicah dolžnika, ki so predmet stečaja, ter prepreči začetek drugih novih izvršb, pri čemer morajo upniki predlagati stečaj za poplačilo svojih terjatev. Izjemoma se lahko nadaljujejo delovne in upravne izvršbe, ki so že bile začete pred uvedbo stečaja, razen če se ne nanašajo na premoženje, ki je potrebno za nadaljevanje poslovne ali poklicne dejavnosti dolžnika.

Razglasitev stečaja sama po sebi ni vzrok za odpoved pogodb, ker je nična pogodbena določba, ki pogodbenicam daje pravico do odpovedi zaradi teh razlogov. Zgoraj omenjeno ne preprečuje odpovedi pogodb zaradi drugih razlogov, kot na primer zaradi neizpolnjevanja pogodbe. Vendar je, v teh primerih, po razglasitvi stečaja odpoved pogodbe treba zahtevati pred stečajnim sodnikom.

Razglasitev stečaja ne bo vplivala na pogodbe o zaposlitvi, razen če se sodniku ne dodeli pristojnosti za potrditev prošenj za ureditev zaposlitve in za spremembo delovnih razmer. Sodnik je pooblaščen tudi za znižanje dogovorjenih odškodnin v primeru odpovedi individualnih pogodb o zaposlitvi vodstvenih delavcev.

5. KAKŠNA SO POSEBNA PRAVILA ZA DOLOČENE KATEGORIJE TERJATEV?

Stečaj načelno ne vpliva na upnike, katerih terjatve so zavarovane s stvarnim jamstvom nad določenim premoženjem ali pravico dolžnika, ki sta lahko predmet stečaja, pri čemer ohranja njuno prednost izterjave ali ob stečaju uveljavlja stvarno garancijo. Stvarno jamstvo se lahko uveljavi kadar koli, pri čemer se premoženje loči od stečajne mase.

Na vrh straniNa vrh strani

Čeprav je premoženje povezano z dolžnikovo poklicno ali poslovno dejavnostjo, se uveljavljanje stvarnega jamstva odloži do potrditve dogovora, da stečaj ne zadeva tega premoženja, ali pa se sproži likvidacija, vendar nikoli za časovno obdobje, daljše od enega leta. Po izteku tega roka se lahko postopek sproži ali obnovi, vendar je ta izvršitev v pristojnosti stečajnega sodnika.

Ta odlog se uporablja za dejanja ponovne pridobitve premičnega premoženja, prodanega na obroke ali danega v najem, in tudi dejanja reševanja kupoprodajnih pogodb za nepremično premoženje zaradi neizvršitve odloženega plačila.

Prepovedano je vračilo posojil in dolgov, ki jih ima dolžnik v stečaju do istega upnika.

Od trenutka razglasitve stečaja se terjatve nehajo obrestovati, razen terjatev, pri katerih obstaja stvarno jamstvo, in terjatev od plač, čeprav se te obravnavajo kot podrejene terjatve.

6. KAKŠNA SO PRAVILA GLEDE NA ŠKODLJIVA DEJANJA?

Zakon določa dveletno obdobje pred uvedbo stečaja.

Pogodbe o odsvojitvi premoženja, ki jih je dolžnik sklenil v tem obdobju, se lahko razdrejo, če so škodljive. Na splošno ima dokazno breme o škodi stečajni upravitelj.

Vendar pa zaradi pospešitve razdrtja pogodb zakon v nekaterih primerih obravnava škodo iuris tantum, v drugih pa iuris et de iure. Predvideva škodo brez nasprotnega dokaza v vseh darilnih listinah in brezplačnega razpolaganja med živimi, kakor tudi pri plačilih terjatev, zapadlih po uvedbi stečaja, ter predpostavlja škodo s pripoznavanjem nasprotnega dokaza o vzpostavljanju realnih jamstev v korist prej obstoječih obveznosti v nepravičnih poslih, izpeljanih s sorodniki, ter v primeru pravnih oseb, z zakonitim in dejanskim direktorjem, pomembnejšimi družbeniki ali družbami v skupini.

Na vrh straniNa vrh strani

Posledica razdrtja je medsebojno vračilo ugodnosti. Kadar vračilo odtujenega premoženja ni mogoče, je treba njegovo vrednost nadomestiti za čas razpolaganja, povečano za od tedaj natečene obresti. Čeprav pridobitelj ravna nepošteno, mora prav tako povrniti škodo.

Razdrtje pogodb je združljivo z drugimi dejanji nadomestitve (ničnost, razveljavljivost, razdrtje zaradi goljufanja upnikov ...). O vseh teh dejanjih odloča stečajni sodnik s sodbo, ki se obravnava vzporedno s stečajem. Stečaj obsega fazo pisnih dokazilnih listin (tožba in odgovor na tožbo), obliko sodnega postopka, v katerem se izvajajo predlagani dokazi, ki so bili označeni kot ustrezni, nato sodnik odloči s sodbo. Ta običajni postopek se uporablja pri reševanju kakršnih koli ugotovitvenih postopkov v okviru stečaja in poteka vzporedno z obravnavo stečaja.

Aktivno preverjanje za izvršitev tega dejanja je naloga stečajnega upravitelja in samo v primeru, v katerem se to dejanje ne izvaja, je upravičen kateri koli upnik, ki ga je pred tem zahteval od stečajnega upravitelja. Dejanje je naravnano zoper dolžnika in prevzemnika prenesenega premoženja ali pravice. Če naj bi bilo premoženje namenjeno podprevzemniku in če se zahteva njegovo vračilo v stečajno maso, je tega podprevzemnika treba tožiti in v njegovem primeru dokazati pomanjkanje dobre vere.

7. KAKŠNA SO PRAVILA O PRIJAVI, PRIZNANJU IN RAZVRŠČANJU TERJATEV?

Stečajni upravitelj mora v dveh mesecih po uvedbi stečaja pripraviti seznam upnikov, v katerem se pripoznavajo in razvrščajo terjatve do dolžnika. Upniki morajo pred tem sporočiti svoje terjatve v mesecu, ki sledi splošni objavi uvedbe stečaja. Zato morajo na stečajnega upravitelja nasloviti podpisan dopis s priloženim računom ali listino, iz katere je razvidna terjatev. Zamuda pri prijavi ima lahko za posledico izgubo prvotne razvrstitve terjatve, ki zato postane podrejena.

Na vrh straniNa vrh strani

Stečajni upravitelj mora upoštevati prijavljene terjatve in tudi tiste, ki jih je ugotovil pri pregledovanju dolžnikovih računovodskih evidenc. Če se terjatev prizna na podlagi sodbe ali upravne potrditve, ne more oporekati njenemu obstoju, čeprav lahko oporeka njeni razvrstitvi.

Zakon predvideva tri vrste terjatev: prednostne, navadne in podrejene. Navadne terjatve so tiste, ki niso ne prednostne ne podrejene.

Pri prednostnih terjatvah zakon o stečajnem postopku razlikuje med posebnimi in splošnimi prednostmi.Upniki, ki uživajo posebne pravice, imajo prednost pri izterjavi konkretnega premoženja ali pravice, ki sovpada s terjatvami s stvarnim jamstvom. Upniki s splošno prednostjo imajo prednost pri poplačilu terjatev, kar zadeva celotno dolžnikovo premoženje, vključeno v stečajno maso, po naslednjem vrstnem redu:

  1. terjatve iz naslova delovnih razmerij, z določenimi omejitvami;
  2. odvedena akontacija dohodnine in prispevki za socialno zavarovanje, ki jih stečajni dolžnik dolguje iz naslova zakonskih obveznosti;
  3. terjatve iz naslova samostojne dejavnosti in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine;
  4. terjatve Ministrstva za finance in socialnega zavarovanja, do 50 odstotkov ustreznih zneskov;
  5. terjatve iz naslova nepogodbene civilnopravne odgovornosti;
  6. četrtina terjatve upnika, ki je zahteval stečaj.

Podrejene terjatve se izplačajo po poplačilu prednostnih in navadnih terjatev. Podrejene terjatve so naslednje: prepozno prijavljene terjatve, obresti, kazni in sankcije ter terjatve oseb, ki so posebej povezane z dolžnikom (pri fizičnih osebah njihovi sorodniki, pri pravnih osebah pa zakoniti in dejanski poslovodje, podjetja v skupini, družbeniki s pomembnim deležem v družbi ...).

Na vrh straniNa vrh strani

8. KAKŠNA SO PRAVILA O REORGANIZACIJI PODJETIJ?

Reorganizacija podjetja zaradi ohranitve in nadaljnjega delovanja na trgu se navadno izvaja na podlagi rešitve iz dogovora. Po zaključku splošne faze, z ugotovitvijo sredstev in obveznosti, dolžnik lahko predlaga svojim upnikom dogovor, katerega glavna sestavina je poravnava do največ 50 odstotkov in/ali odlog do največ pet let. Ta element se lahko dopolni z alternativnimi predlogi upnikom za spremembo terjatev v kapitalske deleže, popolno ali delno odtujitev podjetja, če pridobitelj prevzame obveznosti izpolnitve dogovora, ali vključno z združitvijo ali razdelitvijo podjetja dolžnika.

Dogovor se predstavi skupaj s predlogom plačil in načrtom sposobnosti preživetja podjetja, o čemer so obveščeni stečajni upravitelji.

Ta dogovor se predloži upnikom, ki ga, zbrani na zboru upnikov, lahko sprejmejo ali zavrnejo. Običajno je za njegovo potrditev potreben pozitiven izid glasovanja upnikov, ki zastopajo eno polovico rednih obveznosti.

Dogovor, ki ga upniki sprejmejo, pozneje potrdi sodnik, ki ugotovi izpodbijanja ter ali je bil prekršen kakršen koli zakonski predpis o vsebini dogovora in načinu sprejetja.

Poravnava in/ali odlog, potrjena z dogovorom, vplivata na navadne in podrejene upnike, ne pa tudi na prednostne.

Stečajni postopek se ne zaključi pred izpolnitvijo dogovora, dotlej pa ima njegova neizpolnitev lahko za posledico fazo likvidacije.

Vzporedno z obravnavo stečaja je mogoče od stečajnega sodnika zahtevati ureditev zaposlitve – kolektivno razveljavitev ali prekinitev vseh delovnih pogodb – z znižanjem višine odškodnin, če je to potrebno za premagovanje krize.Prav tako je mogoče prositi za večjo spremembo delovnih razmer, če je to potrebno, da se premaga kriza v podjetju.

Na vrh straniNa vrh strani

9. KAKŠNA SO PRAVILA O POSTOPKU LIKVIDACIJE?

Likvidacija pomeni alternativno rešitev za stečaj in ima podrejen značaj. Postopek likvidacije se sproži samo na izrecno zahtevo in v primeru nesprejetja, nepotrditve ali neizpolnitve dogovora.

Likvidacija predpostavlja prenehanje družbe ali dolžnika, ki je pravna oseba.

Sistem likvidacije je zelo prožen, saj omogoča prodajo celotnega podjetja ali proizvodnih enot ter tudi ločeno odsvojitev različnega premoženja in pravic dolžnika ali prodajo podjetja po delih. Stečajni upravitelj lahko predloži poseben načrt likvidacije, v njegovi odsotnosti pa se uporabljajo zakonske določbe, ki dajejo prednost prodaji podjetja ali proizvodnih enot, zaradi pospeševanja ohranitve podjetja in delovnih mest. Vsekakor mora likvidacijski načrt in prodajo odobriti sodnik.

Prevzemnik bo podjetje dobil brez dolgov, razen tistih iz naslova delovnih razmerij, čeprav sodnik lahko razveljavi terjatve, ki naj bi jih povrnil Jamstveni sklad za plače.

S prihodki od prodaje premoženja, ki jamči za terjatev s posebno prednostno obravnavo, se ta terjatev poplača pred drugimi. Nato se s prihodki od prodaje preostalega premoženja poplačajo upniki s splošno prednostjo terjatev, v navedenem vrstnem redu. Če ostanejo sredstva od prodaje, se ta izplačajo sorazmerno navadnim upnikom, če še vedno ostane kaj sredstev, pa podrejenim upnikom.

Kljub temu obstajajo druge terjatve, imenovane iz mase, ki so nastale po uvedbi stečaja in ki jih je treba poplačati skladno z nastankom, ter ki se, v primeru nelikvidnosti v času prodaje premoženja, izplačajo prednostno stečajnim upnikom, razen tistim s posebno prednostjo glede na prihodke iz prodaje posebej obdavčenega premoženja.

Na vrh straniNa vrh strani

10. KAKŠNI SO POGOJI ZA ZAKLJUČITEV POSTOPKA?

Zbor upnikov se zaključi z izpolnitvijo celotnega dogovora ali pri likvidaciji dolžnikovega premoženja in pravic z izplačilom prihodkov iz prodaje upnikom. V tem primeru stečajnega postopka ni mogoče zaključiti, dokler obstajajo premoženje ali pričakovanja glede vključitve premoženja ali pravic v stečajno maso. Stečajnega postopka prav tako ni mogoče zaključiti pred dokončanjem razvrstitve.

Z ocenjevanjem se skušajo ugotoviti vzroki stečaja. Stečaj se lahko opredeli kot naključen ali iz krivdnih razlogov. Za naključni stečaj gre, kadar ni posledica krivdnih razlogov. Stečaj je nastal iz krivdnih razlogov, kadar je do nastanka ali poslabšanja nesolventnosti prišlo zaradi prevare ali hudega prekrška s strani dolžnika, v primeru pravnih oseb pa s strani njihovih vodilnih kadrov ali zakonitih ali dejanskih likvidatorjev. Čeprav zakon o stečajnem postopku zaradi lažjega dokazovanja določa seznam ravnanj, ki v določenem primeru predpostavljajo krivdo brez nasprotnega dokaza, v drugih primerih pa dopuščajo nasproten dokaz. Če se opredeli, da je stečaj nastal iz krivdnih razlogov, ima za posledico začasno nesposobnost dolžnika oziroma, v primeru pravnih oseb, njihovih vodilnih kadrov oziroma zakonitih ali dejanskih likvidatorjev, za izvedbo poslovnih dejavnosti in upravljanje premoženja tretjih oseb, ter izgubo ekonomskih pravic v stečaju teh oseb, na katere se ta opredelitev nanaša, in sokrivcev. Prav tako lahko vsebuje obsodbo zakonitih in dejanskih upraviteljev v zadnjih letih pred uvedbo stečaja, po kateri morajo plačati vse ali del stečajnih terjatev, ki niso bile poravnane v postopku likvidacije.

Predlog opredelitve ni naloga izključno stečajnega upravitelja in tožilstva. Upniki lahko nastopijo na sodišču samo na začetku in oblikujejo svoje navedbe. Če se opredeli, da je stečaj nastal iz krivdnih razlogov, se dolžniku in drugim osebam, na katere se ta opredelitev nanaša, o tem pošlje obvestilo, tako da imajo možnost ugovora.V primeru ugovora se opravi zaslišanje zaradi izvedbe ustreznih dokazov, nato pa sodnik izreče sodbo.

Zaključitev stečaja se nadaljuje z utemeljitvami stečajnega upravitelja, ki jih je mogoče izpodbijati oziroma sodno potrditi.

Če se stečajni postopek zaključi zaradi pomanjkanja razpoložljivega premoženja, se lahko ponovno uvede v prihodnosti, če se ugotovi obstoj novega premoženja ali pravic. Če gre za pravne osebe, se ponovi, kadar koli se to ugotovi, pri fizičnih osebah pa, če se premoženje ali pravice ugotovijo v petih letih po zaključku postopka.

« Stečaj - Splošne informacije | Španija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 07-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo