Evropska komisija > EPM > Stečaj > Slovenija

Zadnja sprememba: 14-08-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Stečaj - Slovenija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Katere vrste insolvenčnih postopkov so urejene v pravnem redu Republike Slovenije in kakšen je cilj teh postopkov? 1.
2. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za začetek posamezne vrste insolvenčnega posotpka? 2.
3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih? 3.
4. Kakšne so posledice začetka insolvenčnega postopka? 4.
5. Katera pravna pravila so določena za posamezne vrste upniških terjatev? 5.
6. Kako je urejeno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj? 6.
7. Kako se prijavijo in pod katerimi pogoji se priznajo prijavljene terjatve? 7.
8. Kako je urejen postopek prisilne poravnave ? 8.
9. Kako je urejen stečajni postopek? 9.
10. Kako se zaključi insolvenčni postopek? 10.

 

1. Katere vrste insolvenčnih postopkov so urejene v pravnem redu Republike Slovenije in kakšen je cilj teh postopkov?

Definicija insolventnosti v slovenskem pravnem redu

Insolventnost pomeni dalj časa trajajočo plačilno nesposobnost dolžnika.

Pred-insolvenčni postopki v slovenskem pravnem redu

Posebnih, formalnih predinsolvenčnih postopkov, ki bi bili namenjeni odpravi oziroma preprečevanju insolventnosti, slovenski pravni red ne pozna.

Neformalni postopki reorganizacije podjetij v slovenskem pravnem redu

Posebnih postopkov reorganizacije in prestrukturiranja, ki se opravijo izven okvira formalnega insolvenčnega postopka, slovenski pravni red ne pozna.

Formalni insolvenčni postopki v slovenskem pravnem redu

Insolvenčni postopki so urejeni v Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl), in sicer postopek prisilne poravnave in stečajni postopek.

2. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za začetek posamezne vrste insolvenčnega posotpka?

Materialni pogoj

Materialni pogoj za začetek postopka prisilne poravnave in stečajnega postopka je obstoj stečajnega razloga (insolventnost oziroma prezadolženost dolžnika).

Osebe in organi, ki so udeleženi v insolvenčnih postopkih

Po pravnem redu Republike Slovenije se lahko insolvenčni postopek uvede samo zoper dolžnika, ki ima status gospodarske družbe, zadruge, samostojnega podjetnika posameznika, praviloma pa tudi zoper zavode in javna podjetja ter zoper fizične osebe, ki imajo status samostojnega podjetnika posameznika.

Na vrh straniNa vrh strani

Kdo lahko predlaga začetek insolvenčnega postopka?

Predlog za začetek postopka prisilne poravnave lahko vloži samo dolžnik.

Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži vsak upnik, dolžnik, osebno odgovorni družbenik in inšpektor za delo.

Kako se zagotavlja publiciteta insolvenčnega postopka?

Oklic o začetku insolvenčnega postopka mora sodišče po uradni dolžnosti nabiti na oglasno desko sodišče objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije ter vpisati tudi v sodnem registru in v druge uradne evidence.

3. Kakšna je vloga posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih?

Pristojnosti in naloge sodišča

Sodni senat odloča o začetku insolvenčnega postopka, o napotitvah na pravdo, o postavitvi in odstavitvi upravitelja, o prodaji dolžnika kot pravne, o potrditvi osnutka glavne razdelitve stečajne mase in o izdaji sklepa o glavni razdelitvi, itd..

Imenovanje in pooblastila upraviteljev

V postopku prisilne poravnave se lahko (neobvezno) postavi upravitelj prisilne poravnave. V stečajnih postopkih se mora obvezno postaviti stečajni upravitelj. Upravitelja v obeh postopkih postavi senat s sklepom o začetku insolvenčnega postopka.

Glavne naloge upravitelja prisilne poravnave oziroma stečajnega upravitelja so preizkus stanja premoženja in poslovanja dolžnika, preizkus seznama upnikov in dolžnikov prijavljenih terjatev, preizkus verodostojnosti prijavljenih terjatev, ugovarjanje zoper neutemeljeno prijavljene terjatve. Poleg tega upravitelj v stečajnem postopku izvršuje pravice organov upravljanja in lastnika v skladu s potrebami stečajnega postopka ter vodi posle in zastopa dolžnika.

Na vrh straniNa vrh strani

Obveznosti dolžnikov

Dolžnik mora pravočasno predlagati začetek insolvenčnega postopka, dati predsedniku senata vse potrebne podatke in obvestila ter mu izročiti vse listine, ki se nanašajo nanj.

Pravice in pravna sredstva upnikov

POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE

  1. Upniški odbor

    V postopku prisilne poravnave poravnalni senat z namenom varovanja koristi upnikov imenuje upniški odbor, ki ima pravico pregledati poslovanje in finančno stanje dolžnika in dajati predloge in mnenja, potrebna za zaščito upnikov v postopku.

  2. Pravna sredstva posameznega upnika

    Zoper sklep o potrditvi oziroma zavrnitvi prisilne poravnave ima vsak upnik pravico do pritožbe v roku osmih dni od dneva, ko je ta sklep nabit na oglasno desko sodišča. Poleg tega lahko vsak upnik najkasneje do glasovanja o prisilni poravnave pod določenimi pogoji vloži tudi predlog za ustavitev postopka prisilne poravnave.

    Vsak upnik, katerega terjatev je bila zmanjšana zaradi potrjene prisilne poravnave, lahko v 6 mesecih po poteku roka za izvršitev potrjene prisilne poravnave zahteva od senata razveljavitev potrjene prisilne poravnave, če meni, da lahko dolžnik lahko izpolni svoje obveznosti v celoti, ker se mu je izboljšalo ekonomsko-finančno stanje. Poleg tega lahko upniki zahtevajo razveljavitev prisilne poravnave tudi s tožbo pred pravdnim sodiščem, in sicer v roku dveh let od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, če je bila prisilna poravnava sprejeta na goljufiv način.

POSTOPEK STEČAJA

  1. Upniški odbor

    V stečajnem postopku se z namenom varovanja koristi upnikov praviloma vedno ustanovi upniški odbor, razen če je stečajna masa neznatna ali če bi to pripeljalo do znatnega povečanja stroškov stečajnega postopka.

    Na vrh straniNa vrh strani

PRAVNA SREDSTVA UPNIKOV V OBEH POSTOPKIH

Na splošno imajo upniki v obeh insolvenčnih postopkih pravico do pritožbe zoper vsak sklep sodišča, razen tistih, ki se nanašajo na delo upravitelja, ki se izpodbijajo z ugovorom oziroma predlogom.

4. Kakšne so posledice začetka insolvenčnega postopka?

Oblikovanje stečajne mase

V stečajno maso dolžnika, ki je pravna oseba, gre vse njegovo premoženje, ki ga ima ob začetku postopka ali pridobi do zaključka postopka ter premoženje osebno odgovornega družbenika, razen stvari, ki jih slednji nujno potrebuje za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb.

Omejitev poslovne sposobnosti dolžnika

V postopku prisilne poravnave je poslovna sposobnost dolžnika omejena na način, ki ga določa zakon.

V stečajnem postopku z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo vsa pooblastila poslovodnega organa, zastopnika ter organov upravljanja dolžnika in preidejo na stečajnega upravitelja.

Vrste terjatev, ki se morajo prijaviti

PRISILNA PORAVNAVA

V postopku prisilne poravnave morajo upniki praviloma prijaviti vse terjatve, razen izjem, ki jih določa zakon.

STEČAJNI POSTOPEK

V stečajnem postopku morajo upniki morajo prijaviti vsako terjatev, ne glede na to, ali ima v zvezi z njo ustanovljeno stvarno pravico ali ne. Če je terjatev zavarovana s stvarno pravico, morajo to izrecno navesti v prijavi.

Začasni ukrepi za zavarovanje, prekinitev začetih pravdnih postopkov in prepoved izvršilnih postopkov

V stečajnem postopku lahko stečajni senat na predlog upnika ali izjemoma tudi po uradni dolžnosti, že takoj po vložitvi predloga za začetek tega postopka izda poseben sklep o zavarovanju - tj. začasno odredbo, s katero omeji pravice dolžnikovih pooblaščenih oseb za opravljanje pravnih poslov, odredi ustavitev izplačil z dolžnikovega računa ali pa določi obveznost pridobitve predhodnega soglasja senata kot pogoj za veljavnost odločitev organov dolžnika, ki se nanašajo na razpolaganje z dolžnikovim premoženjem.

Na vrh straniNa vrh strani

Kam lahko tuj upravitelj po 21. in 22. členu Uredbe Sveta (ES) št. 1364/2000 vloži predlog za objavo oziroma vpis insolvenčnega postopka v javni register?

Upravitelji, imenovani v insolvenčnih postopkih, uvedenih v drugih državah članicah ES, lahko predlagajo vpise v sodnem registru Republike Slovenije, in sicer pri tistem izmed enajstih okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji, na območju katerega se nahaja sedež dolžnika.

Vsak vpis v sodni register sodišče po uradni dolžnosti in na stroške subjekta vpisa objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Naslov Uradnega lista je: Uradni list Republike Slovenije d.o.o., Slovenska cesta 9, 1001 Ljubljana, Slovenija; http://www.uradni-list.si.

5. Katera pravna pravila so določena za posamezne vrste upniških terjatev?

POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE

  1. Pobot

    Z dnem začetka postopka prisilne poravnave se po samem zakonu (ex lege) vse terjatve upnikov do dolžnika, ki niso enkratne denarne terjatve, izražene v slovenskih tolarjih, spremenijo v enkratne tolarske denarne terjatve po pravilih, ki jih določa zakon.Terjatve veljajo po samem zakonu za pobotane, če jih je bilo mogoče pobotati z dolžnikovimi nasprotnimi terjatvami na dan začetka postopka.

STEČAJNI POSOTPEK

  1. Pobot terjatev

    Z dnem začetka stečajnega postopka se po samem zakonu (ex lege) vse terjatve upnikov do dolžnika, ki niso enkratne denarne terjatve, izražene v slovenskih tolarjih, spremenijo v enkratne tolarske denarne terjatve

    Terjatve veljajo po samem zakonu za pobotane, če jih je bilo mogoče pobotati z dolžnikovimi nasprotnimi terjatvami na dan začetka postopka. Upniki, katerih terjatve valjajo po zakonu za pobotane, morajo o tem obvestiti stečajnega upravitelja, sicer odgovarjajo za škodo in stroške, ki lahko nastanejo zaradi takšne opustitve.

    Na vrh straniNa vrh strani

  2. Obojestransko odplačne pogodbe:

    Poravnalni senat lahko na predlog dolžnika dovoli odstop od teh pogodb, če na dan začetka postopka prisilne poravnave še nobena stranka ni v celoti izpolnila svoje obveznosti.

  3. Zakupne (najemne) pogodbe:

    Začetek postopka prisilne poravnave ne vpliva na pravico do odpovedi zakupne (najemne) pogodbe.

    Stečajni upravitelj lahko odpove pogodbe o zakupu in sicer ne glede na zakonske ali pogodbene roke, vsakega prvega dne v mesecu z odpovednim rokom 30 dni. Najemnik ima v tem primeru pravico do odškodnine kot stečajni upnik.

  4. Pridržek lastninske pravice, pravica do retencije

    Začetek stečajnega oziroma postopka prisilne poravnave ne vpliva na pridržek lastninske pravice in pravico do retencije.

  5. Zasledovalna pravica

    V stečajnem postopku lahko prodajalec prepreči izročitev stvari kupcu, če kupnina zanjo še ni bila v celoti izplačana in je bila stvar poslana kupcu iz drugega kraja pred začetkom stečajnega postopka ter še ni prispela v namembni kraj oziroma je kupec še ni prevzel.

  6. Privilegirane terjatve

    Prisilna poravnava in stečaj ne vpliva na upnikove terjatve, ki se po zakonu štejejo za privilegirane (npr. terjatve iz naslova plače). V stečajnem postopku se vse privilegirane terjatve se poplačajo v istem vrstnem redu kot stroški stečajnega postopka. Če pa razdelitvena masa ne zadošča za popolno poplačilo terjatev, se slednje poplačajo v sorazmernem delu.

  7. Stvarne pravice tretjih oseb

    Postopek prisilne poravnave ne vpliva na stvarne pravice tretjih oseb.

    Začetek stečajnega postopka ne vpliva na stvarne pravice tretjih oseb, če so bile pravočasno prijavljene. Zakon določa izjeme od navedenega pravila. 

    Na vrh straniNa vrh strani

  8. Pogodbe o zaposlitvi

    V primeru potrjene prisilne poravnave lahko upravitelj s 30 dnevnim odpovednim rokom, v primeru stečajnega postopka pa s 15 dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbo o zaposlitvi največ takšnemu številu delavcev, kot je določeno v programu o prenehanju delovnih razmerij zaradi finančne reorganizacije. Če se predlaga odpoved večjemu številu delavcev, mora upravitelj obvestiti sindikate pri delodajalcu ter Zavod Republike Slovenije.

6. Kako je urejeno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj?

Pogoji za izpodbijanje

Pravico izpodbijati pravna dejanja dolžnika imajo upniki in stečajni upravitelj (slednji le z dovoljenjem predsednika stečajnega senata). Tožba ali ugovor se vloži proti osebi, v korist katere je bilo izpodbijano dejanje storjeno.

Izpodbija se lahko vsako pravno dejanje (vključno z opustitvijo), ki ima za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov, oziroma s katerimi je prišel posamezen upnik v ugodnejši položaj (naklanjanje ugodnosti upnikom).

Tožnik mora pri izpodbijanju izkazati, da je druga stranka, v korist katere je bilo izpodbijano dejanje storjeno, vedela ali morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje (t.i. subjektivni element izpodbojnosti). Zakon določa zakonske domneve, ko se šteje, da je ta pogoj izpolnjen in primere, ko ni mogoče izpodbijati pravnih dejanj.

Obdobje, v katerem so lahko storjena izpodbojna dejanja

V stečajnem postopku se lahko izpodbijajo tista pravna dejanja, ki so bila storjena v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, pod pogojem, da je tožba za izpodbijanje vložena v šestih mesecih po objavi začetka stečajnega postopka v Uradnem listu RS ali do glavnega razdelitvenega naroka, če je razdelitveni narok opravljen že prej.

Na vrh straniNa vrh strani

7. Kako se prijavijo in pod katerimi pogoji se priznajo prijavljene terjatve?

POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE

V postopku prisilne poravnave je prijava terjatve procesna predpostavka za opravljanje procesnih dejanj upnika. Terjatve se morajo prijaviti poravnalnemu senatu v roku 30 dni po dnevu, ko je oklic o začetku postopka objavljen v Uradnem listu RS. Z opustitvijo prijave oziroma prepozno prijavo upnik ne izgubi terjatve same, izgubi pa glasovalno pravico.

STEČAJNI POSTOPEK

Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Upnike se o začetku postopka osebno ne obvešča, tako da se s tem dejstvom lahko seznanijo le iz Uradnega lista RS in sodne deske.

Prijavljena terjatev (in stvarna pravica) velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka nobeden izmed upnikov, ki so navzoči na naroku za preizkušanje terjatev. Stečajni senat s sklepom napoti upnika, čigar terjatev je prerekana, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve pred pravdnim sodiščem.

8. Kako je urejen postopek prisilne poravnave ?

Stečajni postopek se opravlja z namenom unovčenja stečajne mase in poplačila upnikov. Dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso, se praviloma proda na javni dražbi, razen če stečajni senat po predhodnem mnenju upniškega odbora ne odredi drugačne prodaje.

Na vrh straniNa vrh strani

Preden se začnejo poplačevati upniki, se izloči iz stečajne mase znesek, ki je potreben za izplačilo stroškov stečajnega postopka. Upniki se poplačajo po naslednjem vrstnem redu: najprej upniki, so imeli stvarne pravice na prodani stvari, nato privilegirani upniki ter nato še ostali upniki. Terjatve pa se poplačajo po zakonsko določenem vrstnem redu.

Sklep o glavni razdelitvi se vroči stečajnemu upravitelju in nabije na oglasno desko sodišča. Na podlagi pravnomočnega sklepa o glavni razdelitvi, stečajni upravitelj izplača upnike v 15 dneh od njegove pravnomočnosti. Poznejše razdelitve se opravljajo, ko pritekajo sredstva dolžnika.

9. Kako je urejen stečajni postopek?

Stečajni postopek se opravlja z namenom unovčenja stečajne mase in poplačila upnikov. Dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso, se praviloma proda na javni dražbi, razen če stečajni senat po predhodnem mnenju upniškega odbora ne odredi drugačne prodaje.

Preden se začnejo poplačevati upniki, se izloči iz stečajne mase znesek, ki je potreben za izplačilo stroškov stečajnega postopka. Upniki se poplačajo po naslednjem vrstnem redu: najprej upniki, so imeli stvarne pravice na prodani stvari, nato privilegirani upniki ter nato še ostali upniki. Terjatve pa se poplačajo po zakonsko določenem vrstnem redu.

Sklep o glavni razdelitvi se vroči stečajnemu upravitelju in nabije na oglasno desko sodišča. Na podlagi pravnomočnega sklepa o glavni razdelitvi, stečajni upravitelj izplača upnike v 15 dneh od njegove pravnomočnosti. Poznejše razdelitve se opravljajo, ko pritekajo sredstva dolžnika.

Na vrh straniNa vrh strani

10. Kako se zaključi insolvenčni postopek?

Postopek in pravne posledice zaključka

PRISILNA PORAVNAVA

Sodni senat potrdi prisilno poravnavo, če so zanjo glasovali upniki, katerih terjatve znašajo več kot 60% vseh terjatev upnikov, ki imajo glasovalne pravice. V nasprotnem primeru senat s sklepom ustavi postopek prisilne poravnave. Pravna posledica potrditve prisilne poravnave je zmanjšanje višine denarne obveznosti dolžnika ali odložitev roka za plačilo denarne obveznosti dolžnika.

STEČAJNI POSTOPEK

Stečajni upravitelj po opravi vseh opravil iz stečajnega postopka o tem sestavi poročilo in predlaga stečajnemu senatu, da zaključi postopek. Odločbo o zaključku stečajnega postopka objavi stečajni senat v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pravnomočni sklep o zaključku oziroma ustavitvi stečajnega postopka se vpiše tudi v sodni register. S tem dejanjem dolžnik kot pravna oseba preneha.

Ali je dolžnik zaradi izvedbe insolvenčnega postopka stigmatiziran? Ali lahko začne ponovno opravljati podjetniško dejavnost?

Po Zakonu o gospodarskih družbah za poslovodjo, člana uprave oziroma nadzornega sveta gospodarske družbe ne sme biti imenovana tista oseba, ki je bila kot poslovodja, član uprave ali nadzornega sveta podjetja, nad katerim je bil začet stečajni postopek, obsojena na plačilo odškodnine upnikom zaradi zakonsko določenih razlogov.

Sankcije v zavezi z insolvenčnimi posotopki

CIVILNE SANKCIJE

Poleg splošne odškodninske odgovornosti je v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij urejena tudi posebna odškodninska odgovornost določenih oseb (člani nadzornega sveta, družbeniki, delničarji, ustanovitelji), ki se lahko uveljavlja samo v zvezi z insolvenčnim postopkom.

KAZENSKE SANKCIJE

V kazenski zakonodaji so predpisane kazenske sankcije za osebo, ki je z namenom, da obveznosti ne bi bile plačane, navidezno ali dejansko poslabšala svoje premoženjsko stanje ali premoženjsko stanje drugega dolžnika in s tem povzročila stečaj, osebo, ki je pri opravljanju gospodarske dejavnosti vedela, da je sama ali kdo drug kot plačnik nezmožen plačila, in je iz zadolženega premoženja izplačala dolg ali kako drugače namenoma spravila kakšnega upnika v ugodnejši položaj ter osebo, ki je vedela, da je sama ali kdo drug kot dolžnik postal nezmožen plačila, in je z namenom, da bi izigrala upnike, priznala neresnično terjatev, sestavila lažno pogodbo ali s kakšnim drugim goljufivim dejanjem povzročila veliko premoženjsko škodo upnikom .

Za zgornja dejanja je poleg storilca kazensko odgovorna tudi pravna oseba, če je storilec dejanje storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe. Pravni osebi se lahko za kaznivo dejanje izreče denarna kazen, odvzem premoženja in prenehanje pravne osebe.

« Stečaj - Splošne informacije | Slovenija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 14-08-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo